Ministri so zasedanje odprli z razpravo o ruski vojaški agresiji v Ukrajini ter nadaljnji podpori in solidarnosti s strani držav članic EU do Ukrajine. Največ pozornosti so namenili najbolj urgentnim vojaškim potrebam Ukrajine na podlagi pisma visokega predstavnika Josepa Borrella in predlogov Evropske službe za zunanje zadeve (angleško European External Action Service - EEAS), Evropske komisije (EK) in Evropske obrambne agencije (angleško European Defence Agency - EDA), ki odpirajo možnosti za naslavljanje najbolj urgentnih potreb po nabavi streliva.

Minister Šarec je uvodoma poudaril, da Slovenija ostaja zavezana nadaljnji podpori Ukrajini s humanitarno, materialno, finančno in vojaško pomočjo. Sodeluje tudi v misiji za usposabljanje pripadnikov ukrajinske vojske EUMAM. EU mora ohraniti enotnost in stalno podporo, zato morata biti naša ambicija in cilj, da se okrepijo skupna prizadevanja ter spodbudi dotok potrebne vojaške in druge podpore Ukrajini. Kajti to bo, po ministrovem mnenju, podprlo Ukrajino pri nadaljevanju njenega boja proti ruski agresiji in zaščiti civilnega prebivalstva.

Ob tem je poudaril, da Slovenija podpira prizadevanja EU za pristop k skupni nabavi predvsem streliva za Ukrajino ter da sta, po mnenju ministra Šarca, bistveni hitrost in učinkovitost. Prav tako so pomembna finančna sredstva in koliko smo države članice pripravljene prispevati, tudi pri povečanju limita v okviru Evropskega mirovnega instrumenta za Ukrajino. Hkrati je treba skupno javno naročanje EU nadgraditi s krepitvijo evropske obrambne tehnološke in industrijske baze, pri čemer je treba upoštevati tudi sodelovanje malih in srednjih podjetij, kar je izrednega pomena predvsem za Slovenijo.

V nadaljevanju zasedanja so se ministri seznanili z aktivnostmi, ki potekajo v okviru Skupne varnostne in obrambne politike, predvsem na področju vojaških misij in operacij EU. 

Zasedanje so zaključili z razpravo o zoperstavljanju zunanjemu vplivu globalnih akterjev v različnih območjih in varnostnih okoljih, pri kateri so se ministrom pridružili tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, podsekretar za misije in operacije Organizacije združenih narodov Jean-Pierre Lacroix in predstavnica odbora za obrambo Evropskega parlamenta Nathalie Loiseau. Minister je poudaril pomen sodelovanja strateških partnerjev pri krepitvi odpornosti in zoperstavljanju hibridnim grožnjam, kibernetski varnosti ter dezinformacijam, še posebej v regiji Zahodnega  Balkana.

Ob robu zasedanja je potekal tudi podpis pristopa Slovenije k PESCO projektu enote za hitro odzivanje na kibernetske grožnje in medsebojno pomoč na področju kibernetske varnosti, ki ga vodi Litva. S članstvom v tem projektu bo Slovenija lahko izboljšala možnosti razvoja lastnih kibernetskih zmogljivosti in varnosti, obenem pa pripomogla k  razvoju skupnih zmogljivosti EU. Kot je v zadnji razpravi poudaril minister Šarec, stalna prisotnost novih groženj, predvsem hibridnih groženj, kibernetskih napadov in dezinformacij, zahteva krepitev naše odpornosti. Zato moramo izboljšati sodelovanje s strateškimi partnerji po vsem svetu, predvsem pa v naši soseščini.

Minister Šarec se je ob robu zasedanja srečal tudi z obrambnim ministrom Zvezne republike Nemčije Borisom Pistoriusom. Spoznavno srečanje sta ministra izkoristila za pogovor o  aktualnih temah ter utrjevanje dvostranskega sodelovanja na obrambnem in vojaškem področju. Oktobra 2022 je namreč minister Šarec z nekdanjo nemško obrambno ministrico Christine Lambrecht podpisal deklaracijo o krepitvi dvostranskega sodelovanja na obrambnem in vojaškem področju, s katero so bila opredeljena področja prihodnjega sodelovanja.