Na 8. marec se vsako leto poklonimo vsem ženskam, ki so ta boj bíle pred nami. Ta dan je priložnost, da se spomnimo naših babic, ki so se borile proti fašizmu, proti patriarhatu, proti zatiranju vseh vrst. Da se spomnimo vseh tistih pred nami, ki se niso pustile utišati, temveč so zahtevale enakost. Enakost na delovnih mestih in enakost v svojih domovih. Vseh tistih, ki niso pustile, da o njihovih telesih odloča kdorkoli drug kot one same. To so bile borke, ki so nam omogočile, da danes živimo bolje, a žal še ne povsem enakopravno. 

Naša družba je namreč še vedno prepredena s seksizmom in sistemsko diskriminacijo zaradi različnih neenakosti, z zlorabami položajev moči. Še vedno se srečujemo z neenakostjo delovnih pogojev, nasiljem v družinah, femicidom in zatiranjem drugačnosti ali drugosti. 

K sreči pa živimo tudi v izjemno pomembnem zgodovinskem trenutku, ko – tudi na področju kulture – vse več ljudi glasno izreka NE zatiranju. NE nasilju. NE zlorabam. Vse več ljudi se povezuje in gradi solidarno skupnost.  

Osmi marec naj bo opomnik za vse nas, da pravice, solidarnost in enakost niso samoumevne, temveč da si moramo zanje prizadevati vsak dan. Braniti že priborjene pravice in stremeti k enakosti za vse.