Mednarodni dan žensk so prvič praznovali pred 110 leti v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, na slovenskem pa prvič v Trbovljah, 19. marca 1913, ko je bila Slovenija še del Avstro-Ogrskega cesarstva.

Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE) že deset let spremlja napredek na področju enakosti spolov v državah članicah Evropske unije (EU). V ta namen je EIGE razvil indeks enakosti spolov, ki predstavlja pomembno orodje za pripravo politik. Vsako leto EU in državam članicam dodeli oceno od 1 do 100, pri čemer bi 100 točk pomenilo, da je država dosegla popolno enakost med ženskami in moškimi.

Indeks enakosti spolov 2022 je za EU znašal 68,6, za Slovenijo pa 67,5, s čimer se Slovenija po doseženi ravni enakosti spolov uvršča na 12. mesto med 27 državami članicami. Najvišjo raven v EU dosega Švedska (83,9), ki ji sledita Danska (77,8) in Nizozemska (77,3). Za popolno enakostjo med ženskami in moškimi pa najbolj zaostajajo Grčija (53,4), Romunija (53,7) in Madžarska (54,2).

Preteklo leto so Slovenijo zaznamovale številne volitve, ki so istočasno bile tudi priložnost za večjo vključenosti žensk v procese odločanja v državi, tako na lokalni kot tudi na nacionalni ravni. Kot ministrstvo, pristojno za volilno in referendumsko zakonodajo in področje lokalne samouprave, objavljamo nekaj zanimivih podatkov, ki izhajajo iz lanskega tako imenovanega »super« volilnega leta.

Podatki kažejo, da se tudi na volitvah in po njih odraža vse večja zastopanost žensk tako po udeležbi volivk na voliščih kot tudi v aktivni udeležbi kandidatk, ki se na volitvah potegujejo za različna mesta.

Tako smo v preteklem letu dobili prvo predsednico države v zgodovini Slovenije, pa tudi prvo predsednico državnega zbora. Vlada Republike Slovenije šteje sedem ministric (tretjina članov vlade), ena od njih je tudi podpredsednica vlade.

Državni zbor Republike Slovenije (DZ) v tem mandatu (od maja 2022 naprej) šteje 36 poslank, kar predstavlja 40 odstotkov vseh poslancev državnega zbora in pomeni za 11,2 odstotkov več predstavnic DZ kot v prejšnji sestavi (2018 – 2022 je bil delež žensk v državnem zboru 28,8 odstotka ali 26 poslank).

Leta 2022 so imele ženske skoraj eno tretjino oziroma 32 odstotkov sedežev v nacionalnih parlamentih v EU. Ta delež narašča od leta 2004, ko so ženske predstavljale približno eno petino (21 odstotkov) vseh poslancev in poslank v nacionalnih parlamentih. Slovenija se tako uvršča v zgornjo tretjino držav članic z najvišjim deležem žensk v nacionalnih parlamentih. Najvišji delež parlamentark je bil zabeležen na Švedskem, kjer so ženske predstavljale 46 odstotkov vseh poslancev in poslank, pred Finsko (45,5 odstotka), Dansko (42,5 odstotka) ter Španijo in Belgijo (obe 42 odstotkov). Na nasprotnem koncu lestvice pa imajo najnižje deleže parlamentark Madžarska (13 odstotkov), Ciper (14 odstotkov), Grčija (19 odstotkov) in Romunija (21 odstotkov).

Drugi dom slovenskega parlamenta, Državni svet ima sedem državnih svetnic od skupno 40 članov državnega sveta, kar je 17,5 odstotkov.

V letu 2022 se je povečal tudi odstotek žensk v občinskih svetih slovenskih občin in sicer iz 34,4 odstotka na 34,98 odstotka, prav tako pa je 29 občin dobilo županje (v prejšnjem mandatu 22).

Če pogledamo podatke, lahko rečemo, da smo glede zastopanosti žensk in moških na najvišjih položajih v državi na dobri poti, pa vendar nas čaka še veliko dela in spodbud, da k temu privabimo tudi mlajše generacije. Prav zato je vlada februarja letos sprejela Resolucijo o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2023–2030 (ReNPEMŽM22–30). Resolucija je strateški dokument vlade in določa cilje in ukrepe ter ključne nosilce politik za uresničevanje enakih možnosti žensk in moških na posameznih področjih življenja v Republiki Sloveniji za obdobje od 2023 do 2030. Spodbujanje in ustvarjanje enakih možnosti je po mnenju vlade naloga vlade in ministrstev, ki v okviru svojih pristojnosti vsako na svojem delovnem področju sprejemajo ukrepe za uresničevanje ciljev, opredeljenih v resoluciji. Novi programski dokument predstavlja vladne politike in ukrepe, ki vključujejo vidik spola oziroma enake možnosti žensk in moških kot horizontalno temo. Omenjeno resolucijo mora obravnavati tudi državni zbor.

Volilni rezultati lokalnih, državnozborskih in predsedniških volitev ter statistični podatki volivcev po spolu so dostopni na spletni strani Državne volilne komisije, Ministrstvo za javno upravo, pristojno tudi za uslužbenski plačni sistem, pa vsako leto objavlja tudi podatke o deležu žensk med zaposlenimi v organih državne uprave. Zadnji dostopni podatki so v Kadrovskem poročilu za leto 2021 (poročilo za leto 2022 pa je v pripravi).