Skoči do osrednje vsebine

Evropska komisija je prižgala zeleno luč prvemu slovenskemu zahtevku za plačilo evropskih sredstev za okrevanje in odpornost

Evropska komisija je podala predhodno pozitivno oceno prvega zahtevka za plačilo evropskih sredstev za okrevanje in odpornost. »Na novico, ki jo je danes sporočil komisar Gentiloni, smo nestrpno čakali. Zelo sem vesel, da je komisija našemu prvemu zahtevku za nepovratna sredstva Mehanizma za okrevanje in odpornost prižgala zeleno luč,« je na novinarski konferenci poudaril minister za finance Klemen Boštjančič.
Komisar in minister sedita za mizo, pred njima so mikrofoni. V ozadju sta zastavi Slovenije in EU ter moder pano z napisom Ministrstvo za finance.

Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni in minister za finance Klemen Boštjančič | Avtor: Ministry of Finance

1 / 2

Potem ko je Slovenija oktobra lani v Bruselj posredovala svoj zahtevek za plačilo prvega obroka nepovratnih sredstev, je Evropska komisija danes sporočila, da je podala predhodno pozitivno oceno zahtevka. Oceno bo v seznanitev in mnenje posredovala Ekonomsko-finančnemu odboru. Ko bo komisija podala končno pozitivno oceno, bo izdala sklep, s katerim bo tudi uradno odobrila izplačilo finančnega prispevka v višini nekaj manj kot 50 milijonov evrov. »Tega se nadejamo v aprilu,« je na novinarski konferenci z evropskim komisarjem za gospodarstvo Paolom Gentilonijem povedal minister Klemen Boštjančič.

V uvodu konference je Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni čestital Sloveniji za uspešno predhodno pozitivno oceno zahtevka za nepovratna sredstva Mehanizma za okrevanje in odpornost. Slovenija je uspešno dosegla 12 mejnikov in bo v naslednjih nekaj tednih prejela 50 milijonov evrov.

Slovenija bo za izvedbo ukrepov Načrta za okrevanje in odpornost koristila 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev mehanizma, načrtuje pa tudi porabo 705 milijonov evrov povratnih sredstev. Slovenija aktivnosti na projektih v teku trenutno pokriva iz naslova predplačila (231 milijonov evrov), ki ga je prejela septembra 2021. Kot je povedal minister, so učinki evropskih sredstev že vidni in jih lahko državljanke in državljani tudi občutimo. Izpostavil je nekaj zaključenih in nekaj projektov v teku: nadgradnja železniških prog Ljubljana-Jesenice in Ljubljana-Divača, nadgradnja železniške postaje Grosuplje, digitalizacija gospodarstva, dograditev infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in stanovanjsko sosesko Pod Pekrsko gorco v Mariboru, ki je eden od 34 tovrstnih projektov, ki bodo izvedeni v okviru načrta.

»Današnja novica je dodatna spodbuda, da nadaljujemo z napori za hitrejše izvajanje ukrepov. Vlada si prizadeva pospešiti doseganje mejnikov in ciljev na načrtovanih ukrepih ter s tem pošiljanje zahtevkov za plačilo. Pred nami pa je še veliko dela. Vlada je intenzivno stopila tudi v proces prilagoditve načrta, ki se je loteva predvsem zaradi znižanje alokacije nepovratnih sredstev (286 milijonov evrov manj nepovratnih sredstev od sprva načrtovanih) in naslavljanja ciljev evropskega načrta REPowerEU za zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov,« je nadaljnje korake v procesu izvajanja načrta opisal minister.

Minister Boštjančič je priložnost izkoristil tudi za zahvalo Evropski komisiji za vso dosedanjo podporo in sodelovanje, ki se ju nadeja tudi v prihodnje.