"Tavčarjevo leto je priložnost, da na tega pomembnega slovenskega literata in njegovo delo opozorimo tudi deležnike drugih resorjev, kot so denimo šolstvo, raziskovanje in turizem. Življenje in delo Ivana Tavčarja sta odlična pokazatelja, da kultura in umetnost povezujeta ter utrjujeta skupnosti. Temelje lahko nudita tudi političnim entitetam, ki so zato odprte, povezujoče in usmerjene v prihodnost. Razglasitev leta 2023 za leto Ivana Tavčarja na državni ravni nosi pomembno sporočilo – da naša država kulturo razume kot vrednoto samo po sebi," je na predstavitvi programa povedal državni sekretar Matevž Čelik.

Ivan Tavčar je bil pomemben slovenski literat, ki je ustvarjal v obdobju realizma, a v svoja dela vključeval tudi romantične prvine. Slovenski javnosti je najbolj poznan po svojih delih Cvetje v jeseni, v katerem slika slovensko ruralno idilo, ter Visoški kroniki, romanu, ki nas še danes opominja na ozkoglednost in mizoginijo v slovenski družbi. Tavčarjeva Agata Schwarzkobler je ena od najbolj prepoznavnih ženskih junakinj v slovenski umetnosti.

Poleg literarnega ustvarjanja se je Ivan Tavčar ukvarjal tudi s politiko. Bil je soustanovitelj Mestne hranilnice ljubljanske, predsedoval je Narodni čitalnici v Kranju, ustanovil Pisateljsko podporno društvo ter soustanovil Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev. Deloval je tudi v številnih drugih društvih s področja prava in športa. Med drugim je na svojem posestvu v Poljanski dolini leta 1897 zgradil prvo teniško igrišče v Sloveniji in bil starosta telovadnega društva Sokol.

Poleg izvirnih literarnih del je Tavčar slovenski javnosti poznan tudi iz številnih dramatizacij, adaptacij in ekranizacij, ki so postale takorekoč ikonične in so poznane tudi izven naše države. 

Častna pokroviteljica Tavčarjevega leta je ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko.

Zaživela je tudi spletna stran Tavčarjevega leta, na kateri najdete več informacij o programu dogodkov ob praznovanju Tavčarjevega leta.