Ministrica je sogovorniku predstavila aktivnosti Slovenije na področju umetne inteligence in napovedala, da bomo konec tega leta organizirali Globalni forum o etiki v umetni inteligenci in izrazila upanje, da bo na njem s svojimi predstavniki sodeloval tudi Svet Evrope. Poudarila je, da želi Slovenija na področju umetne inteligence čim bolj aktivno sodelovati v Svetu Evrope; pri tem bi veliko vlogo igrali tudi Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco, ki deluje na Institutu Jožef Stefan pod okriljem Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), digitalna inovacijska stičišča ter raziskovalke in raziskovalci na slovenskih univerzah. Ob tem je dr. Stojmenova Duh izpostavila, da je pogled Slovenije na načela uporabe umetne inteligence zelo blizu pogledu Sveta Evropa, saj tudi mi postavljamo človekove pravice pred zasebne poslovne interese. »Zavzemamo se tudi zato, da mora umetna inteligenca v svoji zasnovi vsebovati spoštovanje etičnih načel, ne pa da šele vzporedno z razvojem postavljamo zakonske okvire. Oblikovali smo tudi izjavo o umetni inteligenci, s katero bomo začeli široko družbeno razpravo o razvoju in vplivu te tehnologije, v katero bomo vključili podjetja iz zasebnega sektorja, nevladne organizacije, inštitute in Državni zbor. Ko bomo sprejeli skupno izjavo, jo bomo predstavili v mednarodni skupnosti,« je dodala dr. Stojmenova Duh.

»Želimo si čim več aktivnega sodelovanja držav članic naše mednarodne organizacije na področju umetne inteligence, saj so pobude do sedaj večinoma prihajale iz gospodarstva. Zato je napoved večjega angažmaja Slovenije v Svetu Evrope zelo dobrodošla,« je poudaril Kristian Bartholin, vodja Sektorja za digitalni razvoj in sekretar Odbora za umetno inteligenco pri Svetu Evrope, ter se zahvalil Sloveniji za dosedanje izjemno delo na področju umetne inteligence. »Želimo, da bi zgledu Slovenije sledilo še več držav članic Sveta Evrope, saj bomo tako lažje naredili pomemben korak naprej,« je povedal in dodal, da je njegova organizacija pripravljena na visoki ravni povezovati države ter strokovnjake, nevladne organizacije in gospodarstvo, s čimer bi tudi lažje upoštevali načelo spoštovanja človekovih pravic pri razvoju in uporabi umetne inteligence. »Če želimo imeti vpliv, moramo na svojo stran pridobiti čim več držav mednarodne skupnosti,« je dejal. Ob tem je opozoril, da morajo zahodne države na področju umetne inteligence pomagati državam v razvoju, saj bodo sicer v tehnološki vakuum vstopili države in zasebna podjetja, ki jim spoštovanje človekovih pravic pri razvoju umetne inteligence ni visoko med prednostnimi nalogami.

Kristian Bartholin in dr. Emilija Stojmenova Duh sta govorila tudi o pripravah na Leto digitalnega državljanstva 2025. Ministrica se je zavzela za to, da bi Svet Evrope v Sloveniji, kot majhni in hitro odzivni državi, izvedel več pilotnih projektov s področja digitalne vključenosti in digitalnih veščin, s katerimi bi skupaj testirali ideje, ki bi jih nato aplicirali na višjih ravneh. Bartholin je predlagal, da bi Slovenija sodelovala pri oceni učinka Konvencije Sveta Evrope o umetni inteligenci, ko bo ta sprejeta. Gre za podoben projekt, kot je HUDERIA - Human Rights, Democracy, and the Rule of Law Impact Assessment, kjer v sodelovanju z inštitutom Alan Turing merijo učinke umetne inteligence na človekove pravice, demokracijo in pravno državo.