Skoči do osrednje vsebine

Izbira ponudnika za odstranjevanje ograje je bila transparentna in skladna z zakonodajo

Zavračamo očitke o netransparentnosti izbora ponudnika za odstranjevanje ograje na meji med Slovenijo in Hrvaško. Prav tako pri javnem naročilu ni bilo nikakršnih korupcijskih tveganj. Pri izvedbi javnega naročila smo v celoti sledili veljavni zakonodaji s tega področja.

Ponudnik je bil izbran na podlagi izvedenega transparentnega postopka oddaje javnega naročila za odstranitev začasnih tehničnih ovir, in sicer odprtega postopka, ki je bilo v začetku novembra 2022 objavljeno na Portalu javnih naročil in v Uradnem glasilu Evropske unije. Izbran je bil po merilu ekonomsko najugodnejša ponudba, na podlagi cene, ki je bilo objavljeno v objavi javnega naročila in v razpisni dokumentaciji, in sicer natančneje - skupna okvirna štiriletna vrednost ponudbenega predračuna v evrih z DDV.

Izvedba javnega naročila je bila po odprtem postopku, po katerem lahko vsak zainteresirani gospodarski subjekt odda ponudbo na podlagi objavljenega obvestila o javnem naročilu na portalu javnih naročil. Prav tako je javno objavljena odločitev o oddaji naročila, ki je postala pravnomočna 3. februarja 2023.

Pojasnjujemo, da je Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) kot naročnik v razpisni dokumentaciji oziroma opisu predmeta javnega naročila podalo vse informacije, ki so bile potrebne za pripravo ponudbe. Od objave javnega naročila in do roka, navedenega v objavi javnega naročila, so imeli vsi potencialni ponudniki možnost vprašanj in pridobitve dodatnih informacij. MNZ je podalo odgovore na vsa zastavljena vprašanja.

Na javno naročilo so prispele štiri ponudbe, ki jih je naročnik razvrstil od najugodnejše (najcenejše) do najmanj ugodne (najdražje). Pri tem je bilo ugotovljeno, da ima najcenejša ponudba bistveno pomanjkljivost - ponudnik namreč ni predložil finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, ki ga naknadno ne sme dopolniti oziroma posredovati, zato je bila ponudba izključena. Finančno zavarovanje za resnost ponudbe, tudi upoštevajoč že več izdanih odločitev oz. podanih stališč Državne revizijske komisije, predstavlja tisti element ponudbe, ki mora biti v vsakem primeru predložen v sami ponudbi in v taki vsebini, kot jo je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji. Če bi bilo možno naknadno predložiti finančno zavarovanje za resnost ponudbe, bi to pomenilo, da bi se ponudnik šele naknadno, ko se je seznanil z drugimi ponudbami, odločil, ali je njegova ponudba resna, s tem pa bi finančno zavarovanje izgubilo svoj pomen. Upoštevajoč navedeno in pa razmeroma nizko ponudbeno ceno tega ponudnika, vse kaže na neresnost te ponudbe. Poudarjamo, da bi naročnik to ponudbo moral obravnavati kot neobičajno nizko, kot to narekuje 86. člen Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), saj je ponudba za več kot 50 odstotkov nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 odstotkov nižja od naslednje uvrščene ponudbe. Ta presoja naročnika glede na izključitev ponudbe ni bila potrebna. Ne glede na omenjeno zakonsko določbo bi naročnik glede na ponudbene cene ostalih dveh ponudnikov in lastno ocenjeno vrednost moral preveriti to ponudbo zaradi suma neobičajno nizke cene v smislu, ali je ponudnik v ponudbeno ceno vključil celoten predmet javnega naročila in zajel vse stroške.

Prav tako se ne strinjamo z navedbo, da je bilo finančno zavarovanje za resnost ponudbe postavljeno relativno visoko. Finančno zavarovanje je bilo zahtevano v višini 100.000 evrov, kar je veliko nižje od največjega možnega zneska glede na Uredbo o finančnih zavarovanjih v postopkih javnega naročanja, ki določa največ 3 % od ocenjene vrednosti javnega naročila brez DDV. Tudi če upoštevamo vrednost, ki jo je naročnik ocenil za prvi dve leti izvajanja naročila, je znesek finančnega zavarovanja nižji od največjega zneska, ki ga določa uredba. Ocenjena vrednost javnega naročila za štiri leta brez DDV (navedena v sklepu o začetku postopka) je bila 7.377.289,70 evra (za prvi dve leti okvirno 4.564.468,52 evra) + 10 odstotkov (737.728,97 evra) za morebitno povečanje skupne okvirne štiriletne vrednosti, skupaj 8.115.018,67 evra brez DDV.

Naslednja najugodnejša (najcenejša) ponudba je bila ponudba ponudnika Minis, proizvodnja in storitve, d. o. o., za katero je bilo pri pregledu ugotovljeno, da izpolnjuje vse zahteve in pogoje javnega naročila. Po objavi odločitve o oddaji naročila je naročnik prejel zahtevi za vpogled v izbrano ponudbo s strani dveh neizbranih ponudnikov, ki jima je bil omogočen vpogled. Neizbrani ponudniki so tudi imeli možnost pravnega varstva oziroma vložitve zahtevka za revizijo, če so menili, da je pri izvedbi postopka prišlo do kršitve. Navajamo, da zoper odločitev MNZ o oddaji naročila nismo prejeli zahtevka za revizijo ali kakršnekoli druge informacije sodelujočih ponudnikov o morebitnih kršitvah.

Glede navedbe, da bi po tem, ko je bilo jasno, da obstajajo ponudniki, ki bi bili posel pripravljeni izvesti ceneje, naročnik postopek oddaje naročila moral ustaviti in javno naročilo z vsemi zahtevanimi podrobnostmi ponovno objaviti, poudarjamo, da postopka oddaje javnega naročila ne moremo več ustaviti, ko je naročnik seznanjen s cenami oziroma ponudbami. Lahko pa zavrne vse ponudbe skladno s petim odstavkom 90. člena ZJN-3, pri čemer mora o razlogih za zavrnitev obvestiti vse ponudnike. Vendar pa iz razlogov, navedenih že zgoraj, naročnik najcenejše ponudbe ne ocenjuje kot resne, in bi bilo ravnanje naročnika v primeru, da bi zavrnil vse ponudbe in izvedel nov postopek negospodarno, neučinkovito oziroma v nasprotju z načeli javnega naročanja.

Glede očitka, da ponudniki, ki za razliko od podjetja Minis niso poznali natančne lokacije tehničnih ovir in zato niso mogli pripraviti kakovostne ponudbe, pojasnjujemo, da je bilo podjetje MINIS, d. o. o., le eno izmed pogodbenih podjetij, preko katerih je država postavljala začasne tehnične ovire na meji s Hrvaško. V okviru različnih ministrstev in zavodov je bilo od leta 2015 dalje izpeljanih več postopkov javnih naročil, na katerih so bili za postavitev izbrani različni ponudniki in ne le podjetje MINIS, d. o. o.

Še enkrat poudarjamo, da je bila objava javnega naročila javna, pri čemer so lahko vsi zainteresirani gospodarski subjekti postavili vprašanje oziroma zahtevo po dodatnih informacijah ali pojasnilih v zvezi s predmetom naročila. Prav tako so bila v razpisni dokumentaciji navedena območja in ocenjena dolžina postavljenih tehničnih ovir na meji s Hrvaško po posameznih policijskih upravah, ob uvedbi v delo oziroma ob vsakem posamičnem naročilu (odstranitev in/ali ponovna postavitev panelne ograje) pa bo izvajalec seznanjen s točno lokacijo in obsegom del. Takšen odgovor je bil podan tudi v dodatnih pojasnilih ponudnikom v fazi objave javnega naročila na portalu javnih naročil.

Prav tako zavračamo očitke, da je bilo podjetje Minis že za izvedbo postavitve tehničnih ovir na meji 2015 izbrano brez javnega razpisa zgolj s postopkom pogajanj. Gre za zavajanje, saj pri javnem naročilu v letu 2023 podjetje ni bilo izbrano brez javnega razpisa, temveč po javno objavljenem odprtem postopku. Poleg tega navedena postopka medsebojno nista povezana in gre za dva povsem ločena postopka. Postopek v letu 2015 je bil postavljen v kontekst nepredvidljivih okoliščin in skrajne nujnosti, za kar so bili takrat podani utemeljeni razlogi za izbiro postopka.