Stabilna pridelava varne, kakovostne, raznolike in cenovno dostopne hrane je poleg zagotavljanja prehranske varnosti in čim višje stopnje samooskrbe prvi cilj kmetijske politike v Sloveniji. Cilj kmetijske politike je tudi zagotavljanje pogojev in potencialov za ohranjanje obsega kmetijske proizvodnje, zagotavljanje dohodkovne stabilnosti in odpornosti kmetijskih gospodarstev, zagotavljanje vlaganj v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov ter zagotavljanje tesnejših, dolgoročnejših razmerij med primarnim sektorjem in živilsko-predelovalno industrijo, ki so ključna tudi z vidika odzivanja na zaostrene gospodarske razmere.

Državna sekretarka Tatjana Buzeti je v nagovoru izpostavila, da si bo Slovenija s spodbudami Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 v naslednjem programskem obdobju zagotovila dolgoročno prehransko varnost, zeleni preboj in trajnostni razvoj kmetijstva, gozdarstva, živilske industrije in podeželja. Ključna usmeritev strateškega načrta je namreč trajnostna pridelava hrane na celotnem območju države in povečanje samooskrbe. Ta krovna usmeritev podaja odgovore na izzive prehranske varnosti kot tudi na okoljsko–podnebne izzive, ki so pred nami.

»Trajnostni prehranski sistemi se začnejo z razvojem trajnostnih kmetijskih praks in bolj trajnostnih sistemov distribucije hrane, ustvarjanjem trajnostnih načinov prehranjevanja in zmanjšanjem živilskih odpadkov v celotnem sistemu,« je poudarila sekretarka Buzeti. Za dosego teh ciljev si moramo prizadevati vsi deležniki. Prizadevati si moramo za povezovanje in sodelovanje, za oblikovanje proizvodnih verig ter za celostni pristop razvoja območij.

Trajnostni način pridelave in predelave hrane mora biti sposoben zagotoviti varno in ustrezno prehrano vsem, kar vključuje tudi zmanjšanje fitofarmacevtskih sredstev za 50 odstotkov do leta 2030, kar je cilj evropske zakonodaje. Gre za kompleksne in sistemske izzive, ki zahtevajo kombinacijo med seboj povezanih ukrepov na lokalni, nacionalni, regionalni in globalni ravni. Pomembno nalogo pri monitoringu na tem področju izvaja NIB skupaj s Fitosanitarno inšpekcijo.

»Zavedamo se, da je lahko prihodnost kmetijstva samo trajnostna, kar pomeni minimalno obremenjevanje okolja in predvsem skrb za ohranjanje biotske raznovrstnosti ter rodovitnosti tal,« je poudarila državna sekretarka. Za dosego teh ciljev je potrebno obsežno vlaganje, ne samo v kmetijska gospodarstva, ampak tudi generatorje rešitev in znanja ter njihove prenašalce. Posvet je dodatno osvetlil problematiko samooskrbe in prispeval k iskanju trajnih rešitev na tem področju. K dvigu samooskrbe ter razvoju kratkih oskrbnih verig prispevajo tudi inovativni pristopi, boljši prenos znanja in višja stopnja vertikalnega in horizontalnega povezovanja v živilski industriji.

V nadaljevanju je sledila okrogla miza, ki se je je udeležila tudi generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo Maša Žagar. Udeleženci okrogle mize so naslovili vprašanje izvajanja ambicioznih ciljev strategije »Od vil do vilic« v luči predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev. Razpravljali so o zagotovitvi stalne pridelave ob bistveno manjši uporabi pesticidov in protimikrobnih sredstev ter manjši uporabi gnojil, o vlogi preventive, novih kmetijskih tehnologijah in novih sortah. Govorili so tudi o kmetijstvu v prihodnosti in z njim povezani vlogi raziskovalnih institucij.

NIB sodi med najboljše laboratorije na svetu. Letos obeležujejo 25 let uradne diagnostike rastlin, ki jo izvajajo laboratoriji Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo. Veliko pozornost namenjajo zelenemu prehodu živilskih sistemov, ki mora rezultirati tudi v izboljšanju prehranske varnosti Slovenije glede na družbeno-varnostne razmere, ekonomske odnose v svetu ter podnebne spremembe.