Udeleženci konference so na današnji dan, ko vstopamo že v drugo leto vojne v Ukrajini, uvodoma izrazili popolno solidarnost z Ukrajino in njenim prebivalstvom. Tudi Slovenija je in ostaja trdna podpornica Ukrajine.

V letu 2022 je celotna EU zabeležila izrazito povečanje nedovoljenih migracijskih tokov čez Sredozemlje in še posebej čez regijo Zahodnega Balkana, pa tudi vztrajni pritisk na njene vzhodne dele zunanje meje. To predstavlja veliko obremenitev za države članice ob zunanji meji. Državna sekretarka Tina Heferle se je ob tem zavzela za boljši pregled nad migracijskimi tokovi v EU in njihovo boljše predvidevanje, poudarila pa je, da moramo zagotoviti ustrezno registracijo oseb, ki vstopajo v EU. »Slovenija se zaveda, da si države članice na zunanji meji EU močno prizadevajo za učinkovito varovanje teh meja, pri čemer jim je treba pomagati z ustreznimi sredstvi in ukrepi.« Pri tem ima pomembno vlogo agencija Frontex, ki pa bo svoje temeljne naloge učinkovito opravljala le, če ji bomo države članice zagotovile za to ustrezne pogoje. Izrazila pa je zadržek, da je postavljanje ograj ustrezna rešitev, ki bi dolgoročno pripomogla pri preprečevanju nezakonitih migracij.

Ker bo marca 2023 začel delovati prenovljen Schengenski informacijski sistem druge generacije (SIS II), ki bo pomembno prispeval k zagotavljanju notranje varnosti v EU, je državna sekretarka poudarila, da bo ta sistem lahko celovito deloval le, če bosta Bolgarija in Romunija čimprej postali polnopravni članici schengenskega območja in s tem pričeli uporabljati tudi vse njegove nove funkcionalnosti.

Heferle je izpostavila tudi pomen učinkovitega vračanja v izvorne države vseh oseb, ki nimajo pravice do bivanja v EU, ob spoštovanju človekovih pravic. Pri vračanju pričakuje proaktivno delovanje Evropske komisije in Evropske službe za zunanje delovanje.

Ozadje

Konferenca, ki jo organizirajo Avstrija, Grčija, Litva in Poljska, je prvič potekala januarja 2022 v Litvi, v luči instrumentalizacije migracij s strani Belorusije in posledično povečanega pritiska na vzhodni del zunanje meje EU, ki je zahteval skupno ukrepanje držav članic EU. Letos konferenco med 23. in 24. februarjem v Atenah gosti grški minister za migracije in azil. Nanjo so vabljene države članice EU in pridružene države schengenskemu območju, Evropska komisija, agencije EU (Frontex, Europol in Agencija EU za azil) in Mednarodni center za razvoj migracijske politike.