V to je vključen cestni, zračni in pomorski promet, velja pa za tri vrste energentov - električno energijo, vodik in zemeljski plin.

Razlogi za vzpostavitev boljše infrastrukture za alternativna goriva v prometu

Prometni sektor je eden največjih onesnaževalcev in povzročiteljev emisij toplogrednih plinov, obenem pa prispeva znaten delež h končni rabi energije. Slovenija na tem področju odstopa od povprečja Evropske Unije, kjer so emisije iz prometa na ravni približno četrtine, v Sloveniji pa na ravni tretjine vseh emisij. Evropski zeleni dogovor in zakonodajni sveženj »Pripravljeni na 55« tako zahtevata odločno ukrepanje držav članic s ciljem zamejitve in zmanjšanja emisij iz prometnega sektorja oziroma s prehodom na podnebno nevtralnost do leta 2050, med drugim s prehodom na alternativne energente, zlasti elektriko.

V ta namen Slovenija potrebuje celovito zakonodajo, ki bo sistematično uredila področje vzpostavljanja infrastrukture za alternativna goriva v prometu in uvedla mehanizme za spodbujanje prehoda na alternativna goriva.

Trenutno stanje

Trenutni delež vozil na alternativna goriva (elektrika, vodik, stisnjen in utekočinjen zemeljski plin, utekočinjen naftni plin) v celotnem voznem parku registriranih vozil je še vedno zelo majhen. V letu 2021 je znašal 1,3 % (od tega je delež električnih vozil le 0,53 %). Ta podatek kaže, da bo za znižanje emisij in prestrukturiranje voznega parka v prihodnje potreben velik napor.

Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo  smo v okviru priprave predloga zakona pripravili čimbolj realne projekcije rasti števila vozil, ki kažejo, da bi naj bilo v letu 2030 ob izvajanju ustreznih podpornih ukrepov v voznem parku okvirno 59.000 vozil na alternativna goriva (elektrika, vodik, zemeljski plin). Od tega velika večina električnih vozil, okvirno 57.000 (baterijska električna vozila in priključni električni hibridi). Skladno z rastjo vozil na alternativna goriva bo potrebno zagotoviti tudi ustrezno polnilno in oskrbovalno infrastrukturo.

Cilji zakonskega predloga

Ključni cilj je vzpostavitev goste javno dostopne mreže polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu, ki je interoperabilna, varna, razpoložljiva, dostopna in preprosta za uporabo. Ob tem želimo zagotoviti skladen državni, regionalni in lokalni razvoj mreže polnilnih in oskrbovalnih mest in nazadnje povečati deleža vozil na alternativna goriva.

Z zakonom se med drugim uvajajo tri temeljne ravni razvoja infrastrukture za alternativna goriva. Vzpostavlja se strateško načrtovanje infrastrukture za alternativna goriva, s poudarkom na  načrtovanje mreže električne polnilne infrastrukture za cestni promet. Koordiniran način načrtovanja upošteva dolgoročne vplive integracije prometa v elektroenergetski sistem, zaradi česar se bo vzpostavila gospodarska javna služba (GJS), ki bo zagotavljala in upravljala s podporno infrastrukturo ter priključnimi zmogljivostmi na polnilnih parkih visokih moči za hitro polnjene (skupne izhodne moči vsaj 3 MW). Zakon opredeljuje  zagotovitev dolgoročnega stabilnega namenskega vira za sofinanciranje ukrepov prehoda na alternativna goriva, ki bodo prispevali k doseganju okoljskih in energetskih ciljev v sektorju prometa. Gre za delež od letne dajatve za uporabo v Republiki Sloveniji registriranih motornih in priklopnih vozil v cestnem prometu, ki ga bo sicer določila vlada z uredbo.

Zakon nenazadnje opredeljuje še ustanovitev izvedbenega telesa za izvajanje javnih razpisov in pozivov za dodeljevanje namenskih sredstev za ukrepe, ki bodo pospešili prehod na alternativna goriva v prometu. Predpisana je ustanovitev centra za spodbujanje prehoda na alternativna goriva.

Poleg navedenega z zakonom med drugim urejamo tudi tehnične predpise za nameščanje, delovanje in vzdrževanje polnilne in oskrbovalne infrastrukture, ter predpise s področja pametnega polnjenja. Prav tako opredeljujemo obveze upravljalcev in ponudnikov storitev polnjenja in oskrbovanja, registracijo polnilnih in oskrbovalnih mest, vzpostavitev digitalne platforme za spodbujanje investicij v električno polnilno infrastrukturo (javno dostopni podatki o obstoječi in načrtovani polnilni infrastrukturi).

Sprejeta zakonodaja bo že v prihodnjih letih bistveno pripomogla k razvoju področja in pozitivno vplivala na primerljivost Slovenije z drugimi državami članicami EU, še zlasti na področju elektromobilnosti.