Skoči do osrednje vsebine

Vlada določila besedilo predloga Resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji določila besedilo predloga Resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 (v nadaljnjem besedilu: resolucija) ter ga poslala v obravnavo in sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije.

Resolucija je najvišji razvojno-usmerjevalni in hkrati dolgoročni planski dokument, s katerim se načrtujeta dolgoročni razvoj in opremljanje Slovenske vojske, da bo sposobna opravljati zakonske naloge ter zagotavljati sile in zmogljivosti ter bo pripravljena za uresničevanje nacionalnih interesov, mednarodnih zavez in ciljev na obrambnem področju. 

Veljavno resolucijo do leta 2035 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel februarja 2022. Od njenega sprejema je prišlo do nastopa okoliščin, ki zahtevajo prevzemanje odgovornosti za vsebinsko in časovno ambicioznejšo spremembo splošnih dolgoročnih okvirov za razvoj in vzpostavitev obrambnih zmogljivosti Republike Slovenije.

Resolucija je pripravljena ob upoštevanju povečane nepredvidljivosti in negotovosti mednarodnega varnostnega okolja ter varnostno-obrambnih izzivov, s katerimi se spoprijema Republika Slovenija, ter ob upoštevanju izzivov Slovenske vojske pri razvoju potrebnih zmogljivosti in doseganju ustrezne stopnje pripravljenosti.

Slovenija zagotavlja svojo obrambo z razvojem ustrezne stopnje lastne obrambne sposobnosti ter močnim opiranjem na sistem kolektivne obrambe in medsebojno pomoč Evropske unije. Drastično poslabšanje varnostnega okolja v Evropi kaže na velik pomen skupne kolektivne obrambe v zavezništvu, katerega del je tudi Republika Slovenija.

Velik poudarek v resoluciji je ambicioznejša časovnica doseganja obrambnih izdatkov, saj naj bi raven dveh odstotkov BDP dosegli najpozneje do leta 2030, nato pa naj bi jih ohranjali najmanj na tej ravni do leta 2040. Predvideno je, da bo za nabavo sodobne vojaške opreme in oborožitve za Slovensko vojsko vsako leto namenjenih vsaj 20 odstotkov skupnih obrambnih izdatkov, ob tem pa se ohranjajo prizadevanja vlaganja tudi v opremo za dvojno rabo in krepitev zmogljivosti Slovenske vojske, ki so lahko uporabljene tudi v podporo sistemu zaščite in reševanja. Prav tako je predvideno znatno povečanje sredstev za raziskave, razvoj in inovacije, saj naj bi dosegala najmanj dva odstotka obrambnih izdatkov.

Razvoj Slovenske vojske bo do leta 2040 potekal v dveh razvojnih obdobjih. Prvo razvojno obdobje obsega leta od 2023 do 2030, drugo razvojno obdobje pa leta od 2031 do 2040. Obseg, struktura in organiziranost Slovenske vojske morajo omogočati opravljanje njenega poslanstva in nalog skladno z Zakonom o obrambi in opredeljeno ravnjo ambicij. Skupni mirnodobni obseg Slovenske vojske bo do 10.000 pripadnikov z možnostjo naraščanja sil v okviru vojne sestave Slovenske vojske.

V resolucijo so vključeni nastavki in dodatni ukrepi za pridobivanje in zadrževanje kadrov. Že v prvem razvojnem obdobju resolucija predvideva sprejem učinkovitih ukrepov za pospešeno pridobivanje in zadrževanje kadrov. Tudi zaradi pridobivanja kadra se bo krepila povezanost Slovenske vojske z lokalnim okoljem, organizacijami in društvi posebnega pomena za obrambo ter drugimi podsistemi nacionalne varnosti.

Resolucija že v prvem razvojnem obdobju predvideva preoblikovanje in razvoj strukture Slovenske vojske. Vključuje vzporedni razvoj in vzpostavitev prednostnih zmogljivosti, in sicer vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine in srednjega bojnega izvidniškega bataljona, pri čemer bomo iskali finančno racionalnejše načine za njun razvoj, zmogljivosti pa bomo razvili celovito.

Slovenska vojska bo zato razvijala tudi nekatere zahtevnejše zmogljivosti, ki niso del sprejetih zavez do Nata, so pa pomembne za uresničevanje nacionalnovarnostnih ciljev Republike Slovenije. To so med drugim vzpostavitev sistema zračne obrambe srednjega in kratkega dosega za zaščito nacionalnega zračnega prostora in kritične infrastrukture na ozemlju Republike Slovenije ter neposredno zračno obrambo elementov razporeditve sil Slovenske vojske, razvoj helikopterskih zmogljivosti s krepitvijo srednjih transportnih helikopterskih zmogljivosti ter postopno zamenjavo in dokupom lahkih vojaških helikopterjev.

Razvoj zmogljivosti Slovenske vojske smiselno upošteva možnost, da bodo podpirale tudi sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami oziroma druge državne organe.

Na področju vojaškega izobraževanja in usposabljanja je predvideno, da bo Slovenska vojska, ob vsakoletni evalvaciji, v prvem razvojnem obdobju v sodelovanju z javnim izobraževalnim sistemom Republike Slovenije razvijala in izvajala modularno izobraževanje pripadnikov Slovenske vojske na prvi in drugi stopnji bolonjskega študija. Po preteku prvega razvojnega obdobja bo Ministrstvo za obrambo v sodelovanju s soizvajalci izvedlo evalvacijo in presodilo, ali je treba ustanoviti poseben vojaški visokošolski zavod.

V obeh razvojnih obdobjih bo Slovenska vojska tudi v sodelovanju s slovensko obrambno industrijo oblikovala in vzdrževala ustrezne zaloge in rezerve oborožitve, opreme ter streliva za zagotavljanje dolgotrajne vzdržljivosti svojega delovanja. Posodabljala bo sedanjo ter vzpostavila novo infrastrukturo za urjenje in usposabljanje, bivalne in namestitvene objekte, strelišča ter logistične zmogljivosti, z upoštevanjem morebitnega povečevanja vojnega obsega Slovenske vojske.

Resolucija ne nalaga novih finančnih obremenitev in neposredno ne ustvarja finančnih posledic. Te bodo nastale na podlagi razdelave posameznih projektov in ukrepov v okviru srednjeročnih obrambnih programov, ki jih sprejme Vlada Republike Slovenije na predlog Ministrstva za obrambo. Pravice porabe za leti 2023 in 2024 so že zagotovljene v sprejetih proračunih.