Na konferenci, na kateri je sodelovalo več kot 4300 udeležencev, je dr. Stojmenova Duh nastopila na posvetu z naslovom »Tehnični izzivi regulacije digitalnih platform, ki temelji na človekovih pravicah«. Udeleženci posveta so se strinjali, da bi morale digitalne platforme naročati redne zunanje revizije orodij strojnega učenja, ki se uporabljajo za moderiranje vsebin. Prav tako bi morale platoforme naročati redne neodvisne ocene učinkov orodij za samodejno moderiranje vsebin na človekove pravice, so ocenili udeleženci posveta. Ministrica se je zavzela za to, da bi morale digitalne platforme razkriti informacije o tem, zakaj algoritmi uporabnikom priporočajo določene vsebine ter ali uporabljajo algoritme za moderiranje in morebitno brisanje vsebin. »Platforme bi morale tudi razkriti algoritme, ki omogočajo razširjanje in krepitev zavajajočih in lažnih informacij ter zakaj se nekatere vsebine širijo hitreje kot druge. Razkriti morajo tudi vpliv algoritmov na svobodo izražanja in temeljnih človekovih pravic«. Opozorila je tudi, da bi morale biti informacije o vlogi algoritmov jasno predstavljene uporabnikom storitev digitalnih platform.

Ob robu konference Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo je imela ministrica dr. Stojmenova Duh več dvostranskih srečanj s predstavniki Unesca. Na srečanju s Tawfikom Jelassijem, pomočnikom generalnega direktorja Unesca za komunikacije in informacije, sta največ pozornosti namenila krepitvi sodelovanja Slovenije s to mednarodno organizacijo na področju digitalne preobrazbe. Ministrica je pohvalila delo Unesca na področjih, ki so tudi za Slovenijo zelo pomembni,  predvsem umetne inteligence, digitalne vključenosti in digitalnih veščin, ter poudarila, da bi bili radi aktivni v pobudah in projektih Unesca kot pilotna država. »Digitalna vključenost je bistven predpogoj za uspeh digitalne preobrazbe družbe. V Sloveniji je zato dostop do interneta univerzalna storitev. A za uporabo digitalnih storitev morajo biti državljani opremljeni z digitalnimi veščinami, ponuditi pa jim je treba tudi podporno okolje,« je povedala dr. Stojmenova Duh. Izpostavila je dva pomembna projekta Unesca; odprte izobraževalne vire, ki ga je sooblikovala tudi Slovenija, in kompetenčni okvir za javne uslužbence na področju umetne inteligence in digitalne preobrazbe. »Pri slednjem gre za spodbujanje zaupanja vredne uporabe umetne inteligence in tehnologij v skladu s cilji trajnostnega razvoja v javni upravi,« je dodala.

O vključevanju Slovenije v pilotne projekte Unesca je dr. Stojmenova Duh govorila tudi s pomočnico generalnega direktorja Unesca za izobraževanje Stefanio Giannini, s katero sta se dogovorili o sodelovanju naše države na področju povečevanja digitalne vključenosti s pomočjo izobraževanja. Ministrica je povedala, da v Sloveniji spreminjamo šolski učni načrt in programe s ciljem opremiti učence, dijake in študente s potrebnimi digitalnimi veščinami. »Zelo pomembna je raba nacionalnega jezika v digitalnih tehnologijah in digitalno učenje v maternem jeziku. Slovenija aktivno sodeluje z Unescom na področju odprtih izobraževalnih virov in številnih projektov s področja digitalnih veščin.« Ob koncu sta poudarili pomen usposabljanja in vključevanja deklet in žensk v sektor informacijskih tehnologij. »V Sloveniji pripravljamo projekt, s katerim bomo okrepili vključevanje žensk v poklice STEM,« je povedala ministrica.

Ob robu Unescove konference v Parizu se je dr. Emilija Stojmenova Duh srečala tudi z Gabrielo Ramos, pomočnico generalnega direktorja za družboslovne in humanistične vede, s katero sta govorili o povezovanju Slovenije in Unesca na področju umetne inteligence, kjer je naša država zelo aktivno sodelovala pri oblikovanju Unescovih priporočil o etiki v umetni inteligenci. Strinjali sta se, da Unesco, ki povezuje in vključuje številne strokovnjakinje in strokovnjake, s svojimi priporočili lahko pomembno prispeva k temu, da se etična načela upoštevajo pri pripravi nacionalnih politik in razvoju tehnologij. »V Sloveniji smo ponosni na Mednarodni raziskovalni center na področju umetne inteligence, ki deluje pod pokroviteljstvom Unesca ter sledi ciljem uresničevanja trajnostnih razvojnih ciljev s pomočjo umetne inteligence,« je povedala ministrica. V pogovoru sta dr. Stojmenova Duh in Gabriela Ramos poudarili, da je pri razvoju umetne inteligence treba nasloviti spolno, geografsko in starostno digitalno ločnico. Strinjali sta se, da ima umetna inteligenca ogromen potencial za iskanje rešitev za nekatera najbolj pereča družbena vprašanja, vendar je treba upoštevati etični vidik uporabe te tehnologije ter spodbujati zaupanje državljanov v umetno inteligenco in njeno uporabo. Dogovorili sta se, da bo naslednji Globalni forum za etiko v umetni inteligenci potekal v Sloveniji.