Medtem ko so se včasih v tradicionalne pustne oprave oblekli predvsem moški, se danes tudi ženske in otroci, ki opravijo obhode po domači in sosednjih vaseh. Domačinom zaželijo dobro in rodovitno letino, s hrupom pa odganjajo vse slabo preteklega leta. Priprave na pust ponekod začnejo že decembra, za nekatere pa se pustni čas začne na svečnico (2. februarja) in traja vse do pepelnice (sreda po pustni nedelji), začetka postnega časa pred veliko nočjo.

Podobnost in različnost pustnih šeg, ki se ves čas spreminjajo in prilagajajo času in prostoru, sta v Sloveniji opazni na vsakem koraku. Ohranjanje pustne tradicije in zagotavljanje občutka za identiteto nosilcev in njihovega okolja omogočata predvsem prisotnost in živost pustnih šeg.

Raznoliki pustni običaji, vključno z izdelavo mask, prehrambnimi navadami in drugimi posebnostmi so zabeleženi v Registru nesnovne kulturne dediščine. Vanj je trenutno vpisanih 15 enot in evidentiranih 47 nosilcev nesnovne dediščine, poveznih s pustovanjem. Obhodi kurentov so uvrščeni na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

V pustnem času posamezniki, skupine in skupnosti s številnimi sprevodi, obhodi in praznovanji po vsej Sloveniji z entuziazmom prenašajo in nadgrajujejo navade prednikov, spodbujajo sobivanje in veselje do življenja.

S pustovanjem povezane enote nesnovne dediščine

• Cerkljanska laufarija

Laufarija je pustna prireditev v Cerknem, na kateri sodelujejo liki laufarjev z značilnimi lesenimi naličji. Obsega koledovanje, nedeljski sprevod po ulicah in branje obtožnice pustu ter iskanje lesenega kladiva in usmrtitev pusta v torek.

• Borovo gostüvanje

Borovo gostüvanje je za Prekmurje značilna pustna šega in prireditev. V uprizoritvi simbolične poroke z borom se prepletajo ženitovanjske in pustne šege. Prvotno so borovo gostüvanje izvajali le v vaseh, kjer v predpustnem času ni bilo nobene poroke.

• Obhodi pustnih oračev

Obhodi pustnih oračev so obhodna šega v severovzhodni Sloveniji. Pustni orači s plesom kurentov, šalami, z norčijami, glasbo, obrednim oranjem in s starim ritualnim voščilom voščijo domačinom zdravje in bogat pridelek.

• Škoromatija

Škoromátija je pustna šega na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-Matarskem podolju. Na pustno soboto ali nedeljo škoromáti pobirajo darove po hišah, na pepelnično sredo pa pusta pokopljejo ali zažgejo.

• Obhodi kurentov

Obhodi kurentov so pustna šega in prireditev na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah. Kurent je najbolj množičen tradicionalen pustni lik, ki po ljudskem verovanju odganja vse slabo ter prinaša srečo in zadovoljstvo.

Vpisani na Unesco Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

• Drežniški in Ravenski pust

Drežniški in Ravenski pust sta šegi in prireditvi v Drežnici ter Drežniških Ravnah, na Jezercih in v Magozdu. Značilni liki so ta grdi, ki lovijo in s pepelom oprašujejo mladež, ter ta lepi, ki obiskujejo domove, kjer dobijo darove in zaplešejo.

• Šelmarija

Šelmarija je pustovanje, značilno za Kostanjevico na Krki, ki poteka od pustne nedelje do pepelnične srede. Vsi značilni pustni liki, imenovani šelmarji, so člani druščine Prforcenhaus, simbol pustovanja pa je kovinska glava, imenovana Šelma.

• Vrbiške šeme

Vrbiške šeme so pustna skupina, ki jo sestavljajo bele in črne šeme z usnjenimi naličji, najbolj značilna lika pa sta bel in črn lovec. Na pustno nedeljo nastopajo v Vrbici in Ilirski Bistrici, v torek je poberija po vasi, v sredo pa pusta sežgejo.

• Zagoriške mačkare

Zagoriške mačkare so pustna šega z elementi ljudskega gledališča. V Zagorici pri Dobrepolju pustna skupina z značilnimi liki in naličji na pustno nedeljo dopoldne pobira darove po hišah, popoldne uprizori poroko, babji mlin, žaganje babe in oranje.

• Izdelovanje kurentij

Kurentije so oprave za pustni lik kurenta, ki jih za lastno uporabo in za prodajo izdelujejo na območju Ptuja in okolice. Tam so kurenti najbolj množični tradicionalni pustni liki, ki nastopajo samostojno ali kot del pustne skupine oračev.

• Ponikovske mačkare

Ponikovske mačkare so pustna šega z elementi ljudskega gledališča v Ponikvah v Dobrepolju. Fantovska skupnost na pustni torek uprizori poberijo po hišah, predstavo s šaljivim programom, večerni ples po hišah, zabavo in na pepelnično sredo sežig pusta.

• Pust Mozirski

Pust Mozirski je skupno imenovanje za pustno skupino Mozirskih pustnakov in pustne šege, ki v Mozirju v Savinjski dolini potekajo vsako leto od debelega četrtka do pepelnice.

• Pustni obhodi ločkih koscev, oračev in svatov

Pustni obhodi ločkih koscev, oračev in svatov so pustna šega v vasi Loče pri Dobovi. Skupina sedmih našemljenih otrok gre na pustni torek po vasi. Zgodaj zjutraj so oblečeni kot kosci, nato se preoblečejo v orače in popoldan v pustne svate.

• Vleka ploha

Vleka ploha ali ploharija je pustna šega, ki simbolizira poroko in jo v pustnem času uprizarjajo v krajih, kjer se v predpustnem času ali v preteklem letu ni poročilo nobeno dekle. Ohranila se je v nekaterih vaseh na Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem.

• Liški pust

Liški pust je pustna šega na območju Kanalskega Kolovrata, za katero so značilni liki, kot so ta lepe in ta grde maske. Posebnost so naličja iz tolčenega aluminija. Domačije sedmih vasi liški pustjé obiščejo na pustno nedeljo.