Posvet je bil namenjen razpravi z vidika veljavne zakonodaje in nedavno sprejete Resolucije Evropskega parlamenta o zaščiti živinoreje in velikih zveri v Evropi. Le-ta daje možnost zmanjšanja zaščite zveri v luči škode zaradi napadov na rejne živali. Posveta se je udeležil tudi minister za naravne vire in prostor mag. Uroš Brežan.

Udeleženci posveta so v prvem delu razpravljali o upravljanju velikih zveri ter javnem interesu, v drugem delu o ohranjanju kmetijstva in kulturne krajine, dogodek pa se je zaključil z razpravo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sicer ni vsebinsko pristojno za upravljanje z velikimi zvermi (ta vsebina je v pristojnosti Ministrstva za naravne vire in prostor), ne glede na to, pa je ministrica Irena Šinko v nagovoru uvodoma izrazila skrb zaradi številčne prisotnosti velikih zveri: »Preštevilčna prisotnost velikih zveri namreč zelo negativno vpliva na kmetovanje, še posebej na rejo domačih živali in sicer na določenih območjih celo do te mere, da se kmetje odločajo za opustitev kmetovanja. To pa je nekaj, kar nas mora, zlasti v tako negotovih časih, vse zelo skrbeti.«

Škode v kmetijstvu, zlasti na pašni živini, povzročene s strani rjavega medveda in volka, so eden izmed glavnih izzivov pri ohranitvenem upravljanju obeh vrst velikih zveri v Sloveniji. Po drugi strani pa napadi velikih zveri na pašno živino povzročajo gospodarsko škodo rejcem ter sprožajo konflikte med rejci in drugimi interesnimi skupinami glede ciljev ohranitvenega upravljanja obeh vrst. Cilji prihodnje skupne kmetijske politike (SKP) so po besedah ministrice osredotočeni na trajnost, odpornost in dohodke kmetij, na večjo okoljsko in podnebno ozaveščenost ter na okrepljen socialno-ekonomski razvoj podeželskih območjih. »Nova SKP bo tako še naprej naslavljala dohodkovni položaj kmetov ter njihov položaj v prehranski verigi, krepila tržno naravnanost in konkurenčnost kmetijskega sektorja ter zagotavljala pridelavo varne in kakovostne hrane. Pri tem pa je potrebno upoštevati tudi Evropski zeleni dogovor, ki celovito obravnava izzive trajnostnih prehranskih sistemov«. Kot eno izmed področij ta strategija poudarja pomen izboljšanja dobrobiti živali ter povečanje deleža ekološkega kmetovanja, ki ju Slovenija izpostavlja tudi v ciljih in ukrepih nove SKP. »Ministrstvo bo spodbujalo tako dobrobit živali kot ekološko kmetijstvo ter posredno tudi povečanje deleža pašne živinoreje zlasti na področjih, kjer travnatih površin ni mogoče drugače izkoriščati,« je izpostavila ministrica.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) se zaveda, da je na območjih razširjenosti velikih zveri, ki sovpadajo z območji pašne reje, nujna izvedba zaščitnih ukrepov. Zato je bilo izvedenih več aktivnosti na področju informiranja kmetov o sobivanju pašnih živali in zveri, izdelana pa je bila tudi Študija o učinkovitosti ukrepov varovanja pred velikimi zvermi, ki pomeni strokovno podlago za izvajanje zaščitnih ukrepov varovanja pašnih živali pred velikimi zvermi, pomembna pa je tudi iz vidika ozaveščanja rejcev o pravilni uporabi zaščitnih ukrepov. Študija je med drugim pokazala tudi, da je uporaba visokih elektromrež za namene usmerjanja paše in hkratnega varovanja pred velikimi zvermi najbolj učinkovita predvsem za varovanje drobnice ter da imamo v Sloveniji 10.240 hektarjev zahtevnih pašnih površin, kjer so pogoji za varovanje zelo oteženi in so s tem načini varovanja živali z visokimi elektromrežami nerentabilni. »Zato vztrajamo, da se na teh območjih vzpostavi ustrezne administrativne mehanizme za učinkovitejšo izvedbo izrednega odvzema posameznih osebkov velikih zveri,« je poudarila ministrica Irena Šinko.

MKGP bo tudi v novem programskem obdobju v okviru intervencije kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila (KOPOP) iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike (SN SKP 2023-2027) spodbujalo varovanje pašnih živali pred napadi velikih zveri z visokimi premičnimi elektro ograjami in elektromrežami, pastirjem in pastirskimi psi, kakor tudi z neproizvodnimi naložbami, povezanimi z izvajanjem naravovarstvenih podintervencij (ureditev ekstenzivnih pašnikov, ureditev mejic, suhozidov in drugih krajinskih značilnosti ter ureditev zaščite živali pred napadi zveri). »Ukrepi iz naslova SKP pa ne morejo reševati problematike sobivanja človeka z velikimi zvermi, lahko so le spremljajoči dejavnih rednemu aktivnemu upravljanju velikih zveri,» je povedala ministrica.

Na problematiko številčnosti populacije rjavega medveda in volka sicer opozarjajo tudi druge države članice Evropske unije, zato na MKGP poleg ukrepov, ki so v pomoč pri varovanju pašnih živali, podpiramo vse aktivnosti, ki gredo v smer aktivnega upravljanja z velikimi zvermi, kar vključuje tudi odvzem posameznih osebkov.