Posvet v organizaciji Državnega sveta RS in evropskega poslanca Franca Bogoviča je bil organiziran z namenom pravočasne široke izmenjave mnenj vseh deležnikov in tudi vključitve splošne javnosti v razpravo o tako pomembni problematiki. Evropska Komisija je junija lani objavila nov zakonodajni predlog o zmanjšanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Predlog preoblikuje obstoječa pravila o trajnostni uporabi FFS in jih usklajuje z ambicijami, določenimi v evropskem zelenem dogovoru ter strategiji o biotski raznovrstnosti in strategiji »od vil do vilic«.

Ministrica Irena Šinko je v nagovoru poudarila, da so glavni predlagani ukrepi v uredbi EU:  

• prepoved rabe vseh FFS na občutljivih območjih,
• pravno zavezujoči cilj na ravni EU za 50 odstotkov zmanjšanje uporabe in tveganja kemičnih FFS ter uporabe bolj nevarnih FFS do leta 2030 ter
• zahteva po obveznem izvajanju integriranega varstva rastlin ter vzpostavitvi elektronskega registra uporabe ukrepov integriranega varstva rastlin in uporabe FFS.

»Upoštevajoč predlagano metodologijo izračuna bi v Sloveniji morali zmanjšati uporabo in tveganje kemičnih FFS za kar 59 odstotkov ter uporabo bolj nevarnih FFS za 52 odstotkov do leta 2030«. Po besedah ministrice v predlogu ni ustrezno upoštevana razpoložljivost alternativnih metod, ki bodo nadomestile kemična FFS. »Prav tako niso ustrezno upoštevana različna izhodišča držav članic niti razlike med posameznimi državami in njihovim kmetijstvom in s tem zahteve po zagotavljanju ustreznega varstva rastlin in potrebe po obvladovanju odpornosti«. Tretje pomembno področje pa predstavlja zahteva po obveznem izvajanju ukrepov integriranega vartva rastlin ter vzpostavitvi elektronskega registra uporabe ukrepov integriranega varstva rastlin in uporabe FFS, kar bi predstavljalo obsežno upravno breme tako za pridelovalce, kot za pristojne organe.

Ministrica je tudi opozorila, da bi bilo v primeru popolne prepovedi uporabe vseh FFS na ekološko občutljivih območjih, kot izhaja iz predloga, prepovedano uporabljati FFS na 41 odstotkih njiv, na 23 odstotkih hmeljišč, 33 odstotkih vinogradov, 31 odstotkih sadovnjakov in 32 odstotkih oljčnikov oziroma na 40 odstotkih vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. »Takšna prepoved je za Slovenijo absolutno nesprejemljiva, saj bi imela velike negativne posledice na zagotavljanje prehranske varnosti«. Po njenih besedah je pomembno, da v stališču Vlade izpostavimo, da Slovenija podpira potrebo po bolj trajnostni rabi FFS, ki zagotavlja visoko raven varovanja zdravja ljudi in varstvo okolja, saj si namreč ves čas prizadeva k zmanjšanju uporabe FFS, kar dokazujejo tudi številke že doseženega zmanjšanja. Pomembno pa je tudi, da morajo biti predlogi sorazmerni in uresničljivi ter morajo upoštevati posebne okoliščine v posameznih državah članicah. »Za Slovenijo je ključno, da sprejeti cilji zmanjšanja rabe FFS ne povzročijo zmanjšanja kmetijske proizvodnje ter s tem ogrozijo prehransko varnost in povečajo odvisnost od uvoza hrane«. Zakonodajni predlog je zato po besdah ministrice potrebno izboljšati tako, da bo hkrati učinkovito prispeval k zmanjšanju tveganj, povezanih z uporabo FFS, ter upošteval razlike med državami članicami, še posebej kar zadeva kmetijsko proizvodnjo na občutljivih območjih. »Slovenija bo naredila vse, kar je v naši moči, da se ohrani kmetovanje na vseh kmetijskih zemljiščih v uporabi ter bo vztrajala pri minimaliziranju administrativnih bremen za uporabnike ter pristojne organe«.