Skoči do osrednje vsebine

Ministrica predstavila ključne dokumente in projekte IT strokovnjakom

Ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh je bila danes gostja mesečnega srečanja kluba informacijskih tehnologov (IT). Udeležencem je predstavila strategijo Digitalna Slovenija 2030, Nacionalni program za umetno inteligenco, Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do 2030, že izvedene projekte na področju digitalne vključenosti in strategijo digitalnih javnih storitev.

Digitalna Slovenija 2030

Predlog strategije Digitalna Slovenija 2030 je bil od 10. do 24. januarja v javni obravnavi, organiziran je bil tudi informativni dan. Trenutno poteka medresorsko usklajevanje. V marcu je predviden sprejem strategije na vladi. "Krovni cilj strategije je  spodbujanje digitalne preobrazbe v vseh segmentih - družba, država, lokalne skupnosti in gospodarstvo, in sicer vse z namenom izboljšati kakovost življenja prebivalcev Slovenije na trajnosten in zaupanja vreden način," je dejala ministrica.

Nacionalni program za umetno inteligenco

Ambicija Nacionalnega programa za umetno inteligenco (UI) je nadgraditi več kot 40-letne raziskovalne dosežke na področju UI v Sloveniji ter postati mednarodno prepoznavni po kompetencah prenosa znanja in vrhunskih, etičnih in varnih tehnologij s področja UI v človeku prijazne in zaupanja vredne storitve in proizvode ob zagotavljanju nacionalne kulturne identitete.

Vzpostaviti želimo prepoznavnost Slovenije kot kredibilnega partnerja pri nadaljnjem uvajanju in regulaciji UI v družbi, na človeka osredotočen način in v njegovo dobro.

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture 

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do 2030 je bil na vladi sprejet avgusta lani. Ob predstavitvi tega načrta je ministrica dr. Stojmenova Duh izpostavila tudi, kaj bomo zagotovili do leta 2025, in sicer:

  • dostop do interneta s hitrostjo vsaj 100 Mb/s k uporabniku, ki se lahko nadgradi v gigabitno hitrost, in sicer za vsa gospodinjstva na podeželju in v mestih;
  • gigabitno povezljivost za vse glavne spodbujevalce družbeno-gospodarskega razvoja, kot so šole, kulturne ustanove, prometna vozlišča in glavni izvajalci javnih storitev ter digitalno intenzivna podjetja;
  • neprekinjeno pokritost z omrežji 5G za vsa mestna območja in vse glavne prizemne prometne poti.

Digitalna vključenost

Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo smo izvedli delavnice in projekte s področja digitalne vključenosti. Delavnice so dosegle visoko udeležbo različnih ciljnih skupin, različni projekti pa so imeli tudi odlične dosege. »Trenutno so v izvajanju delavnice: Pasti in priložnosti družbenih omrežij za srednješolske otroke. Srednješolci spoznavajo, kako komunicirati o različnih temah in se učijo napredne montaže videov.

Strategija digitalnih javnih storitev

Ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh je strokovnjakom s področja informacijskih tehnologij predstavila tudi strategijo digitalnih javnih storitev, ki postavlja ljudi in poslovne subjekte v središče digitalne preobrazbe. »Strategija opredeljuje okvir, ki bo omogočal razvoj preprostih storitev in spodbujal njihovo široko uporabo. Za to potrebujemo enotno digitalno identiteto, učinkovito uporabo sodobne informacijske tehnologije in infrastrukture ter digitalno opolnomočen javni sektor. Ambiciozno zastavljene cilje bomo dosegli s procesi soustvarjanja javnih storitev z vsemi deležniki, aktivnejšim povezovanjem storitev samoupravnih lokalnih skupnosti, promocijo digitalnih storitev in poudarjanjem prednosti njihove uporabe ter zagotavljanjem varnosti podatkov uporabnikov,« je povedala ministrica in nadaljevala, »da bo vizija dosežena, so opredeljene tri strateške prioritete, ki predstavljajo digitalne cilje na najvišji ravni in so skladne tudi s strateškim kontekstom Evropske unije, to so:

  • vse ključne javne storitve so dostopne digitalno
  • vsaj osemdeset odstotkov ključnih javnih storitev, ki so dostopne digitalno,
    je tudi opravljenih digitalno
  • vsaj osemdeset odstotkov uporabnikov javnih storitev uporablja digitalno identiteto.«

Nabor ključnih javnih storitev je povzet po EU programu politike "Pot v digitalno desetletje" in je skladen z metodologijo EU eGovernment benchmarkinga.