V izjavi za medije je minister Arčon poudaril, da je bil namen današnjega obiska, da se v imenu Vlade Republike Slovenije zahvali predsedniku Fedrigi za dosedanje delo in trud v korist slovenske narodne manjšine v Italiji ter poudaril aktivnosti v smeri pretočnosti meje med obema državama. »Gre za zelo pomembno območje, kjer se prepletajo različni narodi in kulture,« je še dodal minister ter poudaril, da je bila prav ta čezmejna povezanost izrednega pomena pri kandidaturi za evropsko prestolnico kulture, ki bo leta 2025 v Novi Gorici in Gorici. To je bila tudi ena od tem današnjega pogovora. Minister je izpostavil še svoj poziv k spremembi statuta dežele, ki ga je naslovil na predsednika Fedrigo.

Minister Arčon je na spoznavnem srečanju na predsednika dežele naslovil nekatere aktualne teme, ki zadevajo Republiko Slovenijo in Avtonomno deželo Furlanijo - Julijsko krajino ter odprta vprašanja, s katerimi se srečuje tamkajšnja slovenska narodna manjšina. Spregovorila sta o priložnostih, ki jih prinaša projekt kulturne prestolnice, ki bo leta 2025 v Novi Gorici in Gorici. Strinjala sta se, da je temu potrebno nameniti vso potrebno pozornost, beseda je tekla tudi o oblikah sodelovanja pri oblikovanju aktivnosti in izvedbi. Spregovorila sta o nadgraditvi statuta Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine. Letos namreč obeležujejo 60. obletnico od sprejetja. Strinjala sta se, da bi ga bilo prav posodobiti v luči ustreznega ovrednotenja tamkajšnjih manjšin. Razpravljala sta o korakih v smeri razvoja Benečije in Rezije. Minister je predsedniku dežele prenesel pobudo, da okrepijo socio-psiho-pedagoško službo na Tržaškem in njeno razširitev na Goriško in Vidensko. Minister je predsednika pozval tudi k čimprejšnji pravni ureditvi in razdelitvi Škrkove domačije, med Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU) in deželo FJK, ki se vleče že nekaj let.

Pred srečanjem na občini se je minister Matej Arčon na Generalnem Konzulatu RS v Trstu sestal s senatorko Tatjano Rojc, predstavnikoma krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, predsednico Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenijo Dobrila in predsednikom Sveta slovenskih organizacij Walterjem Bandljem ter deželnima svetnikoma Markom Pisanijem in Danilom Slokarjem.