Vlada je jeseni 2022 potrdila predlog novele Zakona o davčnem potrjevanju računov, s katero želi ponovno uvesti obvezno izročanje računov. Slednje je namreč pomembno tako z vidika obvladovanja sive ekonomije kot z vidika varovanja pravic kupcev.

Izročen račun kupcu v prvi vrsti omogoča nadzor nad vsebino računa, nadalje pa mu zagotavlja možnost uveljavljanja reklamacije ali garancije, kadar je to potrebno. Brez izdanega računa kupec namreč ni seznanjen s tem, kaj vse mu je bilo zaračunano in je posledično plačal. Prav tako pa brez izročenega računa reklamacije ali garancije ne more uveljavljati.

Pri razlogih za tovrstno naslavljanje obvladovanja sive ekonomije smo se osredotočili na primerjavo podatkov iz davčnih blagajn glede števila izdanih in potrjenih računov v letih 2019 in 2022. Ta kaže, da v letu 2022 kljub sicer ugodni gospodarski aktivnosti število davčno potrjenih računov ni doseglo ravni iz leta 2019. To vsekakor nakazuje tudi na to, da je ukinitev obveznosti izročanja računov privedla vsaj v nekaterih primerih in v nekaterih dejavnostih do povečanja števila neizdanih računov.

Pri tem se dobro zavedamo, da ima obveznosti izročanja računov tudi okoljski vpliv, zato, kjer je to le mogoče, pozivamo k izdaji in izročanju računov v elektronski obliki preko elektronske pošte, aplikacij in podobno. Elektronsko izročeni računi imajo povsem enako veljavo kot fizično izročeni računi, saj jih kupec lahko uporabi za uveljavljanje reklamacije ali garancije, hkrati pa z elektronsko izročenimi računi prispevamo k varstvu okolja.

Med določbami predloga novele zakona se ponovno uvaja možnost izreka globe v višini 40 evrov za kupce, ki računa ob plačilu blaga ali storitve ne bi prevzeli. Po podatkih finančne uprave v času od leta 2015 do leta 2022, ko je ta določba že veljala, globa za ta prekršek kupcem ni bila nikoli izdana, saj je finančna uprava v odkritih primerih izrekala le ustna opozorila. Zato poudarjamo, da je namen te določbe predvsem ozaveščanje kupcev, da je račun treba vzeti. Gre torej za globo, ki bi se v praksi uporabila le v izjemno redkih primerih, ko bi inšpektorji zaznali morebitno ponavljajoče kršenje določbe.