Povečanje ekološkega kmetovanja je ena od prednostnih nalog skupne kmetijske politike EU in strateška usmeritev slovenske kmetijske politike. Kot je uvodoma izpostavila državna sekretarka Tatjana Buzeti, ekološko kmetovanje prispeva k uresničevanju ciljev Evropskega zelenega dogovora in strategije Od vil do vilic. Eden izmed ciljev Evropskega zelenega dogovora je do leta 2030 vključiti četrtino vseh evropskih kmetijskih zemljišč v uporabi v ekološko kmetovanje.

V novem strateškem načrtu je tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pristopilo k celoviti podpori ekološkega kmetovanja. »To smo storili preko vseh specifičnih ciljev, saj se zavedamo pomena, ki ga ima ekološko kmetovanje za naravo, okolje in biotsko raznovrstnost,« je uvodoma poudarila državna sekretarka Buzeti.

V Sloveniji je bilo leta 2021 v ekološko kmetovanje vključenih 11 % kmetijskih zemljišč, cilj pa je do leta 2027 ta delež povečati na 18 %. Povpraševanje po slovenskih ekoloških živilih močno presega ponudbo, zato je vključitev v ekološko kmetovanje lahko tudi odlična poslovna priložnost za slovenske kmete.

Državna sekretarka je kot enega pomembnejših izzivov na področju ekološkega kmetovanja izpostavila prenos znanja, saj znanja o ekološkem kmetovanju primanjkuje tako kmetom kot svetovalcem. Po besedah državne sekretarke so tovrstni posveti zelo pomembni, saj so v pomoč pri določanju nadaljnjih korakov tudi v praksi. Izboljšanju prenosa znanja med kmeti in svetovalci je bila posvečena tudi glavna okrogla miza v okviru posveta.

V strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023-2027 ekološko kmetovanje neposredno podpirata intervenciji ekološko kmetovanje, za katero bo namenjenih 92 milijonov evrov, in ekološko čebelarjenje v višini 1,5 milijona evrov. Z drugimi intervencijami se bo podpiralo povezovanje in sodelovanje ekoloških kmetov, promocija ekoloških proizvodov ter regijsko povezovanje s poudarkom na ekološkem kmetovanju.

Velika pozornost je namenjena tudi spodbujanju prenosa znanja, svetovanju in usposabljanju na področju ekološkega kmetovanja. V okviru sistema prenosa znanj in inovacij v kmetijstvu (AKIS) se bo krepitev in izmenjava znanja podpirala predvsem z intervencijo Izmenjava znanj in prenos informacij ter usposabljanje svetovalcev ter intervencijo Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno. Ministrstvo želi vsebinski nabor usposabljanj čimbolj prilagoditi potrebam na terenu, zato bo v kratkem objavljen poziv deležnikom k podaji konkretnih predlogov glede manjkajočih znanj na področju ekološkega kmetovanja.