Evropska komisija je lani predstavila predlog za zaščito oseb pred takšnimi tožbami. Gre za predlog Direktive o zaščiti oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred neutemeljenimi ali zlorabljenimi sodnimi postopki, katerih namen je cenzurirati, ustrahovati in utišati kritične posameznike tako, da se jih obremeni s stroški pravne obrambe, dokler svojih kritik ali nasprotovanj ne opustijo. Tovrstne tožbe pomenijo zlorabo sodnega postopka, saj njihov namen ni zaščita pravice, temveč odvrniti novinarje in drugo civilno družbo od razkritij oziroma od opravljanja njihovega dela.  

Državni sekretar dr. Šoltes je poudaril, da je Slovenija močno naklonjena ciljem, ki jih prinaša predlog direktive, in ocenjuje, da gre za pomemben in nujen instrument. Hkrati je opozoril, da je predlog v mnogih elementih pomanjkljiv oziroma nedodelan, zato Slovenija že od vsega začetka konstruktivno sodeluje v pogajanjih v Svetu EU in stremi k pravno kakovostnejšemu končnemu besedilu direktive. Nova pravila bodo uspešno ščitila osebe zgolj v primeru, če bodo nudila zadostno pravno varnost in predvidljivost, če bodo pojmi jasno opredeljeni in če bodo nudila ustrezno ravnovesje med zaščito pred neutemeljenimi tožbami na eni  in dostopom do sodnega varstva na drugi strani. Pri pripravi stališča je Ministrstvo za pravosodje sodelovalo tudi s Centrom nevladnih organizacij Slovenije, Društvom novinarjev Slovenije in Ministrstvom za kulturo.

Pomembna nova elementa predloga direktive sta predvsem varščina in zgodnja zavrnitev, ki predstavljata glavna zaščitna ukrepa za toženo stranko. Še vedno je veliko nejasnosti glede višine varščine, je izpostavil dr. Šoltes in dodal, da se s tem odpira več procesnih vprašanj, ki lahko podaljšajo tovrstne postopke. Slovenija si bo zato prizadevala za natančnejšo opredelitev pogojev za določanje višine ter načinov porabe varščine. Namen varščine naj bi imel predvsem odvračilne učinke, vendar so tožniki pogosto finančno močni, kar odpira vprašanje, ali bi varščina res dosegla svoj namen.

Podobno velja glede predloga opredelitve pogojev za izrekanje zgodnje zavrnitve. Glede na cilje se mora tovrstna presoja opraviti v najkrajšem času, zato si je Slovenija prizadevala, da se zgodnja zavrnitev izreče po temeljitem vsebinskem pregledu v okviru glavnega postopka in da se ne uvajajo še dodatni, ki bi odločanje zgolj zapletali. Najnovejše besedilo to upošteva in zdi se, da se zaenkrat zadeve odvijajo v pravo smer, je poudaril dr. Šoltes.

Glede časovnice obravnave predloga direktive je dr. Šoltes povedal, da je cilj švedskega predsedstva junija zaključiti pogajanja v Svetu EU. Če to uspe, se bodo predvidoma v drugi polovici leta začela pogajanja z Evropskim parlamentom.

Na okrogli mizi so poleg dr. Šoltesa sodelovali še odvetnica Jasna Zakonjšek, novinar Primož Cirman, sodnik na Višjem sodišču v Ljubljani Đorđe Grbović in poslanka v Evropskem parlamentu Irena Joveva preko video-nagovora. Razpravo je moderirala dr. Barbara Rajgelj, vodja projekta PatFox.