V zadnjih letih se EU sooča z različnimi izzivi, ki vplivajo na učinkovitost upravljanja njenih zunanjih meja. Glavni dejavniki za povečanje migracijskih tokov v EU ostajajo vojna v Ukrajini, nestabilnost v sosednjih regijah in instrumentalizacija migracij v politične namene. Za učinkovito zaščito zunanjih meja EU in visoko stopnjo notranje varnosti je tako ključno skupno in usklajeno delovanje držav članic EU in schengenskih pridruženih držav ob močni podpori Evropske komisije in pristojnih agencij EU s področja notranjih zadev.

Udeleženci so se strinjali, da je bilo do sedaj že veliko storjenega, da bi vzpostavili vzdržen sistem upravljanja meja in da bi EU postala odpornejša proti različnim tveganjem. Razširjen evropski pravni okvir je omogočil nove instrumente za varovanje zunanjih meja in upravljanje migracij ter spodbudil tesnejše sodelovanje med organi pregona držav članic, tudi na področju boja proti organiziranemu kriminalu. Pomemben napredek je bil dosežen z okrepitvijo mandatov Evropskega policijskega urada (Europol) in Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex). Na varnostne izzive pa bo EU uspešneje odgovorila tudi z novo informacijsko tehnologijo in projektom povezljivosti informacijskih sistemov (interoperabilnosti), ki bo dokončan prihodnje leto.

Številni pravni instrumenti se v veliki meri že uspešno uporabljajo, določene je treba še sprejeti oziroma implementirati. Ob hkratnem prizadevanju za zaključek pogajanj o relevantnih zakonodajnih aktih, vključno s spremembo zakonika o schengenskih mejah in uredbo o preverjanju državljanov tretjih držav na zunanjih mejah, je smiselno preučiti dodatne proaktivne ukrepe na ravni EU, o katerih so razpravljali na konferenci.

Kot je dejal državni sekretar dr. Branko Lobnikar, države članice ob zunanjih mejah EU nosijo veliko odgovornost za varovanje teh meja, zato morajo biti ustrezno opremljene. Pri tem ima pomembno vlogo Frontex, ki nudi pomoč pri zaščiti zunanjih meja in vračanju ter skupaj z Europolom izvaja ukrepe za boj proti čezmejnemu kriminalu. »Na naši strani pa imamo odgovornost, da zagotovimo kadre za stalne enote Frontexa kjer koli na zunanjih mejah EU.«

Udeleženci so se strinjali, da bi boljše upravljanje zunanjih meja EU omejilo sekundarna gibanja migrantov brez urejenega statusa. »Strinjamo se z Evropsko komisijo, da je treba doseči popolno registracijo nedovoljenih prihodov državljanov tretjih držav na zunanjih mejah EU,« je dejal dr. Lobnikar in pozdravil zamisel Evropske komisije o pilotnih shemah za uporabo pospešenih postopkov na mejah, ki bodo uvedene v prvi polovici letošnjega leta. »Za nas je ključnega pomena tudi zagotavljanje učinkovitih vračanj oseb, ki nimajo dovoljenja za bivanje, ob polnem spoštovanju temeljnih pravic. Zagotoviti moramo medsebojno priznavanje odločitev o vračanju in tesneje sodelovati, da bi izboljšali splošno stopnjo vračanja iz EU.«

Še en izziv, ki so ga izpostavili udeleženci, je bilo tihotapljenje migrantov, pogosto povezano z drugimi oblikami organiziranega kriminala. Zaradi naraščajoče grožnje organiziranega kriminala, tudi zaradi vojne v Ukrajini in nestabilnosti v sosednjih regijah, moramo v celoti izkoristiti obstoječa orodja za ohranitev visoke ravni notranje varnosti. »Operativna vrednost obstoječih partnerstev za boj proti tihotapljenju s tretjimi državami, zlasti z Zahodnim Balkanom, je jasna. Evropsko komisijo pozivamo, naj zagotovi ustrezna sredstva za njihovo uspešno izvajanje,« je dejal državni sekretar.