Letos mineva 78 let od osvoboditve tega zloglasnega nacističnega koncentracijskega in uničevalnega taborišča, ki so ga 27. januarja 1945 osvobodili vojaki Rdeče armade.

V taborišču je bilo umorjenih okoli 1,1 milijona ljudi. Med njimi je bilo največ Judov in političnih zapornikov. Iz Slovenije je bilo v taborišče odpeljanih 2300 ljudi, od katerih jih je umrlo 1300. Sicer je v koncentracijskih taboriščih trpelo okoli 63.000 slovenskih internirancev, od katerih jih je 12.000 izgubilo življenje.

Ob tej priložnosti je ministrica dr. Asta Vrečko dejala: "Industrializirano in sistematično ubijanje je med drugo svetovno vojno doseglo razsežnosti, ki jih je zgodovina videla prvič. Poleg Judov so bili v taboriščih internirani in usmrčeni tudi Romi, Jugoslovani ter pripadniki in pripadnice drugih slovanskih narodov, odporniških gibanj, komunističnih strank, homoseksualci, duševno bolni in drugi, med njimi tudi veliko otrok. Ti dogodki nas tako spominjajo in opominjajo, da se moramo vedno znova vprašati, kateri so bili politični procesi in dejanja, ki so ta grozodejstva omogočili. Zato ne smemo dopustiti brisanja mej in relativizacije zgodovine, izenačevanja okupatorjev in odpornikov, storilcev in žrtev v drugi svetovni vojni. Ob zaskrbljujočem naraščanju skrajno desnih politik in aktualni vojni v Evropi ter drugje po svetu lahko vsakodnevno vidimo, da sovraštvo, rasizem, homofobija in ksenofobija žal niso stvar preteklosti, ampak so še vedno prisotni. Nikoli ne smejo postati družbeno sprejemljivi."

Delegacija iz Slovenije si je ogledala paviljon 17, v katerem je bila do njegovega zaprtja postavljena tako imenovana jugoslovanska razstava in v katerem so zastopani narodi nekdanje skupne države Jugoslavije. Obnova paviljona 17, ki si ga Slovenija in države nekdanje Jugoslavije delijo z Avstrijo, se je začela leta 2013. Avstrijski del je bil z razstavo odprt leta 2021.

Od leta 2015 potekajo aktivnosti za sklenitev posebnega sporazuma o financiranju ponovne vzpostavitve skupne stalne razstave v paviljonu 17 Spominskega muzeja Auschwitz-Birkenau. Sporazum naj bi določil obveznosti glede obnove paviljona, postavitve razstave, kasnejšega vzdrževanja in drugih stroškov. S tem bo lahko tudi Slovenija poravnala obveznosti do Avstrije, ki je že financirala obnovo celotnega paviljona.

Državna sekretarka dr. Kaja Širok je ob tem poudarila: "Slovenija sledi zavezi, da se v paviljonu 17 poklonimo spominu na vse žrtve nacističnega koncentracijskega in uničevalnega taborišča, ki so bili tja internirani z območja nekdanje Jugoslavije, ter ohranimo njihove zgodbe v opomin na grozodejstva, ki naj se nikoli več ne ponovijo."

V prvi polovici leta bo predvidoma v Zagrebu potekalo srečanje, na katerem naj bi zainteresirane države dokončno potrdile mehanizem sofinanciranja obnove paviljona in postavitve skupne razstave.