Spremembe Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2014–2020

Vlada je izdala Uredbo o dopolnitvi Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja (PRP RS) za obdobje 2014–2020 in jo objavi v Uradnem listu RS.

Z Uredbo (EU) 2020/2220 je bilo izvajanje PRP RS 2014–2020 podaljšano za dve leti. Na podlagi 10. spremembe PRP 2014–2020 je bil z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov spremenjen rok za vložitev zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev s 30. junija 2023 prestavljen na 30. junij 2025. V prehodni določbi novele uredbe je določeno, da se spremenjeni rok za vlaganje zahtevkov uporablja za postopke, ki bodo začeti po uveljavitvi novele uredbe, razen za vloge, vložene na 3. javni razpis za podukrep 4.3 podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva, operacija izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih, ki pa se obravnavajo v skladu s spremenjenim enaindvajsetim odstavkom 102. člena uredbe. Za javne razpise, ki so bili objavljeni pred sprejetjem novele uredbe pa velja rok za vložitev zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev do 30. junija 2023.

Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer, ki so posledica pandemije covida-19 in ruske agresije na Ukrajino, je prišlo do podražitev gradbenih materialov in druge opreme, zamud pri dobavi in zaostrenih razmer na trgu delovne sile, kar pomeni tudi daljše čakalne dobe pri izvajalcih del. Iz navedenih razlogov MKGP prejema čedalje več pobud upravičencev in socialnih partnerjev za podaljšanje roka za izvedbo investicij in s tem povezanega roka za vložitev zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. S tokratno dopolnitvijo uredbe se podaljšuje rok za vložitev zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev do 30. junija 2024.

Glede na javne razpise, ki so bili objavljeni pred novelo uredbe in jim rok za vložitev zadnjega zahtevka še ni potekel, bodo imeli upravičenci po predlagani spremembi približno štiri leta časa za izvedbo naložbe. S tem se podaljšuje rok za izvedbo naložbe in vložitev zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev za eno leto, kar je v korist upravičencem, saj bodo imeli glede na zaostrene gospodarske razmere več časa za dokončanje naložb, to pa pomeni tudi učinkovitejšo uporabo (črpanje) evropskih sredstev.

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) bo po uradni dolžnosti v 30 dneh obvestila vse upravičence, ki jim je bila izdana odločba o pravici do sredstev na podlagi javnih razpisov, ki so določeni v dopolnitvi novele uredbe, in še niso vložili zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, da lahko tega vložijo do 30. junija 2024.

Odlok o ustanovitvi Odbora za spremljanje programa za izvajanje evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo za obdobje 2021–2027

Vlada je izdala Odlok o ustanovitvi Odbora za spremljanje programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA) za obdobje 2021–2027.

Program za izvajanje evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo 2021–2027 je Evropska komisija sprejela z izvedbenim sklepom z dne 1. 12. 2022. Vsaka država članica Evropske unije (EU) mora po posvetovanju z organom upravljanja ustanoviti Odbor za spremljanje izvajanja programa evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo za obdobje 2021–2027 v treh mesecih od dneva uradnega obvestila državi članici o odločitvi o odobritvi programa. Odbor za spremljanje programa ESPRA preverja:

• napredek pri izvajanju programa ESPRA 2021–2027 ter doseganju mejnikov in ciljnih vrednosti,
• morebitna vprašanja, ki vplivajo na smotrnost programa, in ukrepe, sprejete za obravnavo teh vprašanj,
• prispevek programa k reševanju izzivov, opredeljenih v ustreznih priporočilih za posamezne države, ki so povezana z izvajanjem programa,
• napredek, dosežen pri izvajanju vrednotenj, sintez vrednotenj in morebitnega nadaljnjega spremljanja ugotovitev,
• izvajanje ukrepov v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo,
• napredek pri izvajanju operacij strateškega pomena,
• izpolnjevanje omogočitvenih pogojev in njihovo uporabo v celotnem programskem obdobju,
• napredek pri krepitvi upravnih zmogljivosti za javne institucije, partnerje in upravičence,

Poleg tega Odbor za spremljanje programa za izvajanje evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo za obdobje 2021–2027 potrjuje merila za izbor operacij in načrt vrednotenja. Njegova pomembna naloga je tudi spremljanje izvajanja horizontalnih omogočitvenih pogojev.

Prva seja odbora za spremljanje programa ESPRA in potrditev meril za izbiro operacij programa ESPRA morata biti najpozneje v treh mesecih po sprejetju programa ESPRA. Datum seje je že dogovorjen z Evropsko komisijo, in sicer bo potekala 15. februarja 2023.

Nacionalni strateški načrt za razvoj akvakulture v Republiki Sloveniji za obdobje 2021–2030

Vlada je sprejela Nacionalni strateški načrt za razvoj akvakulture v Republiki Sloveniji za obdobje 2021-2030.

Nacionalni strateški načrt za razvoj akvakulture v RS za obdobje 2021-2030 (Načrt) opredeljuje ključne aktivnosti za razvoj akvakulture kot gospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji v obdobju 2021-2030. Načrt je treba na Evropsko komisijo, v skladu z določili, poslati skupaj s Programom za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo v RS za obdobje 2021-2027. Namen Načrta je podati temeljne usmeritve, ki bodo spodbujale razvoj trajnostne, zelene, konkurenčne in na znanju temelječe akvakulture v Republiki Sloveniji.

Konkretne aktivnosti v skladu z usmeritvami strateškega načrta so določene v Programu za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo v RS za obdobje 2021-2027, ki predstavlja podlago za izvajanje in črpanje sredstev Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo v obdobju 2021-2027 in s tem k uresničitvi strateškega dokumenta.

V letošnjem načrtu razpolaganja z državnimi gozdovi predvideni 104 posli

Vlada je sprejela Letni načrt razpolaganja z državnimi gozdovi za letošnje leto. Skupno je v Letnem načrtu razpolaganja z državnimi gozdovi za letošnje leto načrtovana izvedba 140 poslov prodaj, menjav in neodplačnih prenosov lastninske pravice z državnih gozdov na občino.

Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS) določa, da se prodaja in menjava državnih gozdov ter neodplačni prenos lastninske pravice z državnih gozdov na občino lahko izvede, če je državni gozd vključen v letni načrt razpolaganja z državnimi gozdovi, ki ga na predlog družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., sprejme vlada.

Družba SiDG, d. o. o., je pri pripravi predloga Letnega načrta razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2023 upoštevala načela in cilje, določene v ZGGLRS, med njimi tudi določbo, ki v zvezi s pridobivanjem gozdov, od družbe SiDG, d. o. o., prednostno zahteva, da pridobiva gozdove v obmejnem pasu, varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom ter gozdove na varovanih območjih po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, vse za namen doseganja ciljev teh območij. Navedeno je bilo pri pripravi predloga letnega načrta upoštevano na način, da se iz nabora potencialnih zemljišč za prodajo ali za odtujitev pri menjavi izločajo zemljišča v neposredni bližini državne meje, na območjih varovalnih gozdov, gozdnih rezervatov ter na območjih zavarovanih parkov in naravnih vrednot, z izjemo tistih primerov, kjer so drugi razlogi za razpolaganje bistveno tehtnejši. Po drugi strani pa družba SiDG, d. o. o., pri načrtovanju pridobitev ob menjavah ter pri nakupih zemljišč prioritetno teži k pridobitvi gozdnih parcel na naštetih območjih.

V letošnjem Programu porabe sredstev proračunskega sklada za gozdove  več kot 25 milijonov evrov

Vlada je sprejela Program porabe sredstev proračunskega sklada za gozdove za letošnje leto.

V skladu z Zakonom o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS) s sredstvi proračunskega sklada za gozdove (Gozdni sklad) upravlja in z njimi razpolaga Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) na podlagi letnega programa porabe sredstev, ki ga na predlog MKGP sprejme Vlada Republike Slovenije. Letni program porabe sredstev Gozdnega sklada določa razdelitev sredstev po določenih namenih v posameznem letu.

Gozdni sklad se financira iz naslednjih namenskih prejemkov:

• prihodkov iz razpolaganja z državnimi gozdovi in
• letnega nadomestila za upravljanje državnih gozdov, ki ga družba SiDG plačuje Republiki Sloveniji na podlagi določb ZGGLRS, in sicer v višini 20 % prihodkov od prodaje lesa iz državnih gozdov.

Sredstva Gozdnega sklada se namenijo za financiranje:

• pridobivanja gozdov;
• nalog v zvezi z razpolaganjem z državnimi gozdovi;
• obveznosti Republike Slovenije iz pridobitve lastninske pravice na gozdovih na podlagi zakona, ki ureja dedovanje;
• ukrepov na območju Natura 2000 v zasebnih gozdovih v skladu s Programom upravljanja območij Natura 2000 in programom vlaganj v gozdove, ki ga na podlagi nacionalnega gozdnega programa pripravi Zavod za gozdove Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja gozdove;
• obveznosti do občin iz 35. člena tega zakona;
• obveznosti iz naslova davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev, ki izvirajo iz lastninske pravice na državnih gozdovih;
• promocije rabe lesa in lesnih proizvodov ter gozdno-lesnih verig;
• nalog v zvezi s prevozom, hrambo in prodajo zaseženih in odvzetih gozdnih lesnih sortimentov, ki jih izvaja družba na podlagi zakona, ki ureja gozdove in
• obveznosti iz naslova denacionalizacije gozdov (po ZGGLRS).

V letošnjem letu je načrtovan skupen obseg prejemkov Gozdnega sklada v višini 23.450.262,00 evrov ter skupna razpoložljiva sredstva v znesku 25.696.396,74 evra.

Razrešitev ter novo imenovanje vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo

Vlada je izdala odločbo o razrešitvi mag. Roberta Režonje s položaja generalnega direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in sicer z 28. februarjem 2023. Vlada je nadalje izdala odločbo, s katero se Tomaž Hrovat s 1. marcem 2023 imenuje za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in sicer do imenovanja generalnega direktorja po predhodno izvedenem javnem natečaju, vendar največ za šest mesecev (najdlje do 31. avgusta 2023).

Na podlagi Zakona o javnih uslužbencih lahko funkcionar oziroma organ, pristojen za imenovanje, na predlog funkcionarja, pristojnega za predlaganje imenovanja, v enem letu od nastopa funkcije razreši generalnega direktorja v ministrstvu, predstojnika vladne službe, generalnega sekretarja v ministrstvu, predstojnika organa v sestavi ministrstva, načelnika upravne enote in direktorja občinske uprave oziroma tajnika občine. Razrešitev po tem odstavku je ne glede na to, kdaj je funkcionar nastopil funkcijo, možna tudi v enem letu od imenovanja uradnika na položaj. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je mandat na funkciji nastopila dne 1. 6. 2022.

Nadalje v skladu z Zakonom o javnih uslužbencih v času od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj lahko brez javnega natečaja največ šest mesecev naloge na tem položaju opravlja vršilec dolžnosti. Za vršilca dolžnosti je brez javnega natečaja lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Tomaž Hrovat je po izobrazbi univerzitetni diplomirani ing. gozdarstva in izpolnjuje vse pogoje za zasedbo delovnega mesta generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo. Tomaž Hrovat ima bogate delovne izkušnje na področju gozdarstva in je od 2019 vodja centralne enote na Zavodu za gozdove.

Imenovanje članov Sveta Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS

Vlada je izdala sklep o imenovanja članov Sveta Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Svet SKZG).

Svet SKZG ima predsednika in šest članov. Člane Sveta SKZG na predlog ministra, pristojnega za kmetijstvo, imenuje Vlada izmed predstavnikov Vlade, ministrstev, vladnih služb ali strokovnjakov s področja dejavnosti sklada, od katerih so štirje člani predstavniki ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo. Predsednika Sveta SKZG imenuje Vlada izmed članov sveta, ki so predstavniki ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Mandatna doba članov Sveta SKZG je štiri leta in so lahko po poteku mandatne dobe ponovno imenovani. Sedanjim članom Sveta se mandat in s tem funkcija člana izteče 10. februarja 2023. 

V Svet SKZG se za mandatno dobo štirih let in sicer od ustanovitvene seje z možnostjo ponovnega imenovanja imenujejo naslednji člani:

• Polonca Drofenik, predsednica Sveta Sklada, predstavnica Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
• Stojan Tramte, predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
• Tatjana Guštin, predstavnica Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
• Alenka Rotter, predstavnica Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
• Milan Repič, strokovnjak s področja dejavnosti sklada,
• Zdravko Cankar, strokovnjak s področja dejavnosti sklada,
• Gašper Skalar, strokovnjak s področja dejavnosti sklada.

Strokovna komisija za imenovanje članov nadzornega sveta družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., prenehala z delovanjem

Vlada se je seznanila s prenehanjem delovanja Strokovne komisije za imenovanje članov nadzornega sveta družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o.(SiDG). Vlada je sprejela tudi poročilo omenjene strokovne komisije.

Strokovna komisija za imenovanje članov nadzornega sveta SiDG je bila sestavljena iz strokovnjakov z izkušnjami iz delovanja nadzornih svetov, upravljanja kadrovskih virov in korporativnega upravljanja ter poznavanja področja gozdarstva in lesarstva. Pripravila je merila za ocenjevanje strokovnega znanja, izkušenj in veščin, potrebnih za kakovostno opravljanje funkcije člana nadzornega sveta. Strokovna komisija je od imenovanja objavila 5 javnih pozivov za pridobivanje kandidatov za člane nadzornega sveta, izvedla postopke ocenjevanja kandidatov ter pripravila predlog primernih kandidatov za člane nadzornega sveta, ki ga je posredovala predlagateljem: ministrom, pristojnim za gozdarstvo, gospodarstvo, finance, ohranjanje narave in vsakokratni opoziciji v državnem zboru.

Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu so 19. 11. 2022 prenehale veljati določbe Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, ki je določal pogoje in postopek za imenovanje članov nadzornega sveta, torej sedaj Vlada RS ni več v vlogi skupščine družbe SiDG, da bi odločala o imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta, ki zastopajo interese ustanoviteljice, zato tudi strokovna komisija preneha z delovanjem.