Na ministrstvu poudarjamo, da se je zaradi dviga minimalne plače razpoložljivi dohodek posameznikov oziroma gospodinjstev povečal, zaradi česar bi ti v nespremenjenih okoliščinah morali lažje in ne težje odplačevati kredite. Kreditna sposobnost se jim je torej poslabšala izključno zaradi administrativne določitve makrobonitetnih omejitev kreditiranja prebivalstva, ne pa zaradi poslabšanja njihovega gmotnega položaja.

Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva v drugem odstavku 6. člena namreč določa, da mora potrošniku po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače, kot jo določa zakon, ki opredeljuje minimalno plačo. Zaradi navedene določbe Sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva je dvig minimalne plače iz 1074,43 na 1203,36 evra nekaterim posameznikom oziroma gospodinjstvom poslabšal kreditno sposobnost.

Z vidika ministrstva je vprašanje višine minimalne plače v prvi vrsti vprašanje določitve najnižjega še sprejemljivega plačila za delo, ki mora delavcem z najnižjimi dohodki in njihovim družinam zagotavljati dostojno življenje. Z vidika Banke Slovenije, katere naloga je, da določa ustrezne makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva, bi bilo po mnenju ministrstva, glede na aktualne okoliščine, smiselno ponovno razmisliti o ustreznosti uporabe vhodnega podatka minimalne plače pri določanju kreditne sposobnosti prebivalstva.