Vodja kustodiata za obrt in trgovino dr. Tanja Roženbergar je ključne izsledke raziskave na predstavitvi 25. januarja predstavila ožji ekipi podpornega okolja za področje rokodelstva. Z obširno raziskavo in rezultati Slovenskega etnografskega muzeja so se seznanili predstavniki ministrstva, Obrtno-podjetniške zbornice, Konzorcija rokodelskih centrov in Zveze društev upokojencev Slovenije.

Raziskovalni projekt je podal poimenovanja, podrobne opise in evalvacije sedemdesetih rokodelskih panog v Sloveniji, ki jih bo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport vključilo v Pravilnik o določitvi rokodelskih panog. Gre sicer za podzakonski akt k predlogu Zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva, ki ga bo ministrstvo v kratkem posredovalo v vladno proceduro.

Dolg in raznolik seznam rokodelskih panog dokazuje tradicijo rokodelskih znanj in njihove prisotnosti v družbi in okolju, priča o identiteti in prepoznavnosti, o medgeneracijskem povezovanju, pa tudi o novih priložnostih in vsestranskih pozitivnih učinkih v prihodnosti. Zato je nujno, da se rokodelske panoge opredelijo kot dejavnosti posebnega družbenega pomena. Dejavnost ohranja nacionalno identiteto, identiteto posameznih pokrajin in krajev ter s tem celotno slovensko kulturno dediščino.

Po predstavitvi končnih ugotovitev je dr. Tanja Roženbergar osvetlila tudi vprašanja, ki so se pojavila med raziskovalnim procesom. Zaključila je, da bo raziskava pripomogla predvsem h kritični presoji za ohranjanje rokodelskih znanj in k razvoju sodobnih rokodelskih ustvarjalnosti, vsekakor pa gre pri končnem rezultatu za »živ« dokument, ki se lahko sproti dopolnjuje z novimi podatki in aktualnimi rokodelskimi panogami v duhu časa in prostora.