V nagovoru je minister izrazil veselje, da lahko pozdravi zbrane na tem izjemnem vsakoletnem dogodku, ki na najboljši možni način izraža vrednote prijateljstva, sodelovanja in solidarnosti. »V tem obmejnem prostoru, kjer se v dobrem in slabem mešajo vplivi in tradicije, so ravno srečanja, kakršno je današnje,  socialno in kulturno vezivo, ki ustvarjajo čezmejno, oziroma še več, brezmejno skupnost,« je poudaril minister in dodal, da je prav meja med Posočjem in Vidensko pokrajino večstoletna kruta resničnost, vendar pa sta je kljub tej dolgoletni ločenosti od večine narodnega telesa, kljub pogosto izredno težkim časom, v dolinah ohranila slovenski jezik in kultura. »To, dragi Beneški Slovenci, je izjemni dosežek, je častna dediščina, dokaz tega, kako veliko je vaše srce. A tudi izraz bližine z rojaki v Posočju. Tukaj, tukaj je mejak res sosed, kot poje naša himna,« je poudaril minister. V svojem nagovoru je minister izpostavil, da smo končno, sedaj, ko je v začetku letošnjega leta tudi Hrvaška vstopila v Schengensko območje, Slovenci po stoletjih ločenosti končno združeni v skupnem prostoru svobodnega gibanja ljudi in dodal »skupni slovenski kulturni prostor, ki smo ga mi vedno živeli, ne glede na premikajoče se meje. Ta skupni prostor, ki ga čutimo, ki ga dihamo in ga v duhu spoštovanja in bratstva delimo z drugimi narodi in jeziki, ima zdaj res priložnost, da polno zaživi kot prostor izmenjave in medsebojnega plemenitenja.« Minister je še spomnil na nedavno ustanovljeno zamejsko gospodarsko koordinacijo in poudaril, da tudi v sodelovanju z ministrstvom za regionalni razvoj intenzivno išče konkretne rešitve za to, da bi zaživeli gospodarski podporni programi za Benečijo. Ob zaključku je minister poudaril, da so to kraji priložnosti, neokrnjene narave, globoke in ukoreninjene skupnosti, kulturnega bogastva in družabne živahnosti, »iskreno upam, da vas bomo znali in zmogli podpreti pri tem, da jih izkoristite.”

Na dogodku, ki je že več kot pet desetletij povezuje in združuje Slovencev iz Videnske pokrajine in Posočja, je zbrane v imenu organizatorjev pozdravil župan Občine Kobarid Marko Matajurc, v imenu slovenskih organizacije v Videnski pokrajini je spregovoril Igor Jelen. Eden od vrhuncev večer je bila podelitev Gujonovih priznanj, ki nosijo ime po legendarnem matajurskem župniku msgr. Paškvalu Gujonu. Za dolgoletno prizadevanje za pravice Slovencev v Videnski pokrajini in v deželi Furlaniji Julijski krajini jo je prejela Iole Namor; za dolgoletno prizadevanje za pravice Slovencev v Kanalski dolini in v Videnski pokrajini pa Anna Wedam. S pesmijo so dogajanje popestrili Mešani pevski zbor Sveti Anton iz Kobarida, Barski oktet iz Terskih dolin; zaplesali so najmlajši iz Otroške folklorne skupine dvojezične šole v Špetru.

Nagovor ministra Mateja Arčona

Dragi rojaki iz Posočja in iz Videnske pokrajine, županje in župani, spoštovani gospe in gospodje, cenjeni gostje, 

Vesel sem, da vas lahko pozdravim na tem izjemnem vsakoletnem dogodku, ki na najboljši možni način izraža vrednote prijateljstva, sodelovanja in solidarnosti. V tem obmejnem prostoru, kjer se v dobrem in slabem mešajo vplivi in tradicije, so ravno srečanja, kakršno je današnje,  socialno in kulturno vezivo, ki ustvarjajo čezmejno, oziroma še več, brezmejno skupnost. Vesel sem tudi, da se po premoru, ki nam ga je vsilila epidemija, spet srečamo iz oči v oči.

Kot veste, sem bil včasih  župan. Zavedam se, da je to delo čudovito: omogoča pristen stik z ljudmi, konkretno reševanje težav in neposreden vpliv na blagostanje in uspeh v domačem kraju. Prepričan sem, da je ta iskrena želja delati dobro za svoje ljudi tisto kar žene in navdihuje vse vas, vse nas. Vem pa tudi, da je delo v lokalni skupnosti težko, ker ni skrivalnic, ni bližnjic, ni priročnih izgovorov. Izzivi so resnični in posledice bolijo. 

Bolečina je žal velikokrat zarezala v to skupnost. Slovenci na Tržaškem in na Goriškem smo dolgo živeli v skupni državi. Čeprav so bile izkušnje s tujimi oblastmi pogosto grenke, je bila meja južno od tod relativno kratkotrajna zgodovinska epizoda. Meja med Posočjem in Vidensko pokrajino pa je večstoletna kruta resničnost. Kljub tej dolgoletni ločenosti od večine narodnega telesa, kljub vojnam, kljub nasilju in raznarodovalnim pritiskom, ki beneške Slovence najverjetneje uvrščajo med Evropejce, ki so najdlje trpeli posledice druge svetovne vojne, sta se v dolinah ohranila slovenski jezik in kultura. To, dragi Beneški Slovenci, je izjemni dosežek, je častna dediščina, dokaz tega, kako veliko je vaše srce. A tudi izraz bližine z rojaki v Posočju. Tukaj, tukaj je mejak res sosed, kot poje naša himna.

V začetku letošnjega leta je Hrvaška vstopila v Schengensko območje. To pomeni, da smo Slovenci po stoletjih ločenosti končno združeni v skupnem prostoru svobodnega gibanja ljudi. Morda se tega ne zavedamo dovolj dobro, ampak živimo res poseben zgodovinski trenutek. In čeprav Evropa še zdaleč ni idealna, čeprav jo moramo skupaj graditi, izboljševati, braniti njene temeljne vrednote, v prihodnost vendarle lahko gledamo z optimizmom. 

Skupni slovenski kulturni prostor, ki smo ga mi vedno živeli, ne glede na premikajoče se meje. Ta skupni prostor, ki ga čutimo, ki ga dihamo in ga v duhu spoštovanja in bratstva delimo z drugimi narodi in jeziki, ima zdaj res priložnost, da polno zaživi kot prostor izmenjave in medsebojnega plemenitenja.

Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu smo v sodelovanju z gospodarskim ministrstvom ustanovili zamejsko gospodarsko koordinacijo in tako pod eno streho zbrali vsa združenja in klube, ki v sosednjih državah povezujejo gospodarske družbe in podjetnike. Zavedamo se namreč, da je gospodarska podstat ključna za ohranitev narodne identitete. Tudi to, kako revščina razseli, kako zareže v vasi in domačije, je beneško ljudstvo boleče izkusilo na svoji koži.

Ampak evropska prihodnost je digitalna. Podoba sveta, v katerem se ljudje iz obrobja in podeželja pomikajo proti mestnim središčem se počasi spreminja. Sodobne tehnologije nam omogočijo, da izberemo drugačne življenjske sloge.

Evropska prihodnost je zelena. Naravna bogastva – vodni viri, gozd, območja za pridelavo zdrave hrane – so vse bolj pomembna primerjalna prednost.

Evropska prihodnost je povezana. Kot družba smo spoznali, da nam samo preseganje razlik med narodi in jeziki, med socialnimi skupinami, med generacijami prinese resnično blagostanje.

Posočje in Benečija sta bili gotovo žrtvi mračne evropske preteklosti. Ampak trdno verjamem, da imata ti pokrajini, združeni v skupni kulturni in gospodarski prostor, priložnost, da postaneta zmagovalki evropske prihodnosti.

Na našem uradu, v sodelovanju z ministrstvom za regionalni razvoj, intenzivno iščemo konkretne rešitve za to, da bi zaživeli gospodarski podporni programi za Benečijo. Programi, ki bi podjetnim prizadevanjem na področju kmetijstva, turizma, gostinstva, obrti, storitvenih dejavnosti, dali zagon in možnost za razcvet.

Prizadevali si bomo tudi podpreti čezmejne razvojne načrte, o katerih smo se z župani na obmejnem področju že pogovarjali in ki imajo realne možnosti, da pridobijo sredstva iz evropskih virov.

Spoštovani rojaki, tu je vse: neokrnjena narava, globoko ukoreninjena skupnost, kulturno bogastvo, družabna živahnost. Tu sta vaša pripadnost in zvestoba tem krajem in slovenstvu. Tu so brezmejne priložnosti. Iskreno upam, da vas bomo znali iz zmogli podpreti pri tem, da jih izkoristite.

Korajžno in srečno – do naslednjega novoletnega srečanja.