Pred odprtjem razstave so 16. januarja 2023 v Krpanovem domu v Pivki pripravili okroglo mizo o požaru na Krasu. Direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič je na okrogli mizi povedal: »Cela Slovenija je drugo polovico julija trepetala za Kras in vsak je bil pripravljen narediti vse, kar je bilo v njegovih močeh, da bi bil požar čim prej pogašen. Čeprav je bil požar nekaj, kar bi si morda želeli čim prej pozabiti, pa ne gre pozabiti tistih, ki so z velikimi napori in odlično organizacijo uspeli požar ukrotiti ter ga tudi pogasiti.« Okroglo mizo je odprl minister za obrambo Marjan Šarec, ki je ocenil, da si takrat nismo predstavljali razsežnosti požara, in dodal: »Videli smo krutost narave in nemoč enega samega človeka. Na Krasu je bila prvič pri gašenju požara v tako velikem obsegu vključena Slovenska vojska na različnih področjih – pri gašenju, logistiki, saniteti, pripravi obrokov ... Vključene so bile gasilske in sile Civilne zaščite, ki jih združuje ministrstvo. Vse sile skupaj, če se vključijo takoj, lahko preprečijo najhujše. Takrat je bil le en cilj: pogasiti ognjeno stihijo, zavarovati življenja in premoženje. V prihodnje bomo še izboljšali logistiko in sile še bolj povezali med seboj. Ne bomo čakali, da se razplamti, ker je potem vse še težje. Pridobljene izkušnje nam bodo pomagale v prihodnje.«

Na okrogli mizi so svoje izkušnje s požarom na Krasu delili vodja intervencije Simon Vendramin, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan, poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek, vodja sežanske izpostave Zavoda za gozdove Slovenije Boštjan Košiček, poveljnik letalske enote Policije Dejan Kink, predstavnika Slovenske vojske podpolkovnik Matjaž Bončina in major Primož Pintar ter direktorica zavoda Miren Kras Ariana B. Suhadolnik.

Požar, ki je na Krasu izbruhnil 15. julija lani, je v 17 dneh zajel 3705 ha površin. Z njim sta se poleg skoraj 15.000 gasilcev spopadali tudi Slovenska vojska in Policija, z različnimi aktivnostmi pa so se v gašenje požara ter reševanje življenj in premoženja vključili tudi sestavi Civilne zaščite na vseh nivojih, Zavod za gozdove Slovenije, Slovenski državni gozdovi, zdravstvena služba in drugi. Navdihujoča je bila velika množica prostovoljcev, ki so skrbeli za hrano in pijačo, zbirali prispevke za gasilce ali pomagali pri izsekovanju protipožarnih presek.

Vodja sežanske izpostave Zavoda za gozdove Slovenije Boštjan Košiček je napovedal pomoč naravi pri njeni obnovi, ki se je s čiščenjem pogorišča že začela in se bo s sajenjem novih dreves tudi nadaljevala. Simon Vendramin je povedal, da so preživljali težke dneve in neprespane noči, ter dodal: »Videl sem, kako je goriški Kras v parih dneh izgubil svojo podobo. Kar se je dogajalo na Krasu, se je zapisalo s črnimi in zlatimi črkami. S črnimi, ker je šlo za katastrofo, ki je zaznamovala ljudi in pokrajino, in zlatimi, ker je zedinila celo Slovenijo. Ljudje so začeli z dobrimi dejanji, ki so pognale solze sreče prizadetim in voljo posredovalcem. Zmagala je srčnost v boju proti ognjeni stihiji.«

Srečko Šestan, ki je kot poveljnik Civilne zaščite odigral zelo pomembno vlogo, je povedal, da Državni načrt reševanja in zaščite omogoča aktiviranje enot iz cele Slovenije ter da stroške intervencije krije država. Po Šestanovih besedah bo v prihodnje merilo za aktivacijo državnega načrta tudi ocena vodje intervencije. Opozoril je tudi na veliko število najdenih neeksplodiranih ubojnih sredstev iz prve svetovne vojne, skupaj so namreč našli 1954 kosov oz. skoraj šest ton.

Poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek je spomnil, da je v času požara v Celju potekala gasilska olimpijada, in sklenil: »Slovenci smo lahko ponosni na gasilce. Ponosen sem, da je naš sistem tako razvit, da smo lahko obvladali oba tako velika dogodka. Ta požar nas je veliko naučil, predvsem to, kaj moramo storiti jutri, da bomo še bolj pripravljeni na take požare.« Petek je izpostavil neustrezna oblačila gasilcev iz notranjosti države, ki zaradi teže niso primerna za dolgotrajno gašenje požarov v naravi, in neustreznosti nekaterih njihovih intervencijskih vozil za vožnjo po kraškem terenu.

»Slovenska vojska je na intervenciji sodelovala z do 200 pripadniki dnevno ter poleg letal in helikopterjev zagotavljala logistiko, sanitetna in terenska vozila, inženirske enote, obroke, nastanitve in brezpilotne letalnike,« je povedal načelnik operativnega centra podpolkovnik Matjaž Bončina. Direktorica zavoda Miren Kras Ariana B. Suhadolnik je posvet sklenila z besedami, da je ogenj uničil naravno kuliso, ki so jo imeli in na kateri so gradili njihovo podobo turistične destinacije, a da jih veseli odziv javnosti in njena podpora.

Razstava 38 fotografij 12 avtorjev, postavljena na zunanjih kubusih pred vhodom v Park vojaške zgodovine, bo tako vse do septembra obiskovalcem pričala v spomin in opomin, pa tudi v zahvalo vsem sodelujočim pri gašenju požara, ki je zaznamoval leto 2022.