Državni sekretar dr. Darij Krajčič je v uvodnem nagovoru poudaril pomen povezovanja med raziskovalnim delom in prenosom rezultatov v prakso oziroma na teren: »Ministrstvo temu namenja velik pomen, zato so obiski na terenu tako dragoceni. Ribiška družina Ljubno ob Savinji je primer dobre prakse, ker se že kar nekaj let ukvarja s potočno postrvjo, zato jim bodo predstavljeni rezultati in priporočila projekta v pomoč.«

Ciljni raziskovalni projekt sta v partnerstvu izvajala Biotehniška fakulteta v Ljubljani, oddelek za Zootehniko ter Zavod za ribištvo Slovenije, sofinanciran pa je bil s  strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Javne agencije za raziskovalno dejavnost. Izvajati se je začel 1. novembra 2020 zaključil pa se je 31. oktobra 2022. Cilj raziskovalnega projekta je bil na podlagi analize obstoječega stanja potočne postrvi, njenega dosedanjega upravljanja in pogojev, ki jih imajo izvajalci ribiškega upravljanja, opredeliti pogoje in smiselna območja, v okviru katerih se bo v Sloveniji izvajalo upravljanje s potočno postrvjo. Pri opredelitvi upravljavskih območij in upravljavskih enot je treba upoštevati tudi spremenjene razmere v naravi zaradi degradacije habitatov in podnebnih sprememb ter vire, s katerimi razpolagajo upravljavci ribiškega upravljanja. Za dolgoročno uspešnost implementacije strategije je v projektu predvideno tudi oblikovanje načrta za vzpostavitev sistema stalnega preverjanja genetskega materiala, ki se uporablja pri vzreji potočne postrvi.

V projektu so sodelovale ribiške družine, ki upravljajo s potočno postrvjo, ribogojnice in  strokovne inštitucije, ki se ukvarjajo z varovanjem vrst in habitatov. Rezultati in priporočila med drugim prispevajo k trajnostnemu gospodarjenju z naravnimi viri na podlagi standardov genetske ustreznosti domorodne potočne postrvi, vzpostavitev sistema stalnega preverjanja genetskega materiala ter vzpostavitev ustreznega repopulacijskega programa z odbiro matičnih jat.