Skoči do osrednje vsebine

Slovenski paviljon na 18. mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah

Slovenski paviljon za 18. mednarodni arhitekturni bienale v Benetkah (italijansko La Biennale di Venezia), ki bo med 20. majem in 26. novembrom 2023, bo zasnovala skupina arhitektov mlajše generacije iz birojev Mertelj Vrabič Arhitekti (Matic Vrabič, Eva Gusel, Maša Mertelj) in Vidic Grohar Arhitekti (Jure Grohar in Anja Vidic).
Portret skupine arhitektov mlajše generacije, ki bodo zasnovali slovenski paviljon na 18. mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah

Arhitekti mlajše generacije, ki bodo zasnovali slovenski paviljon na 18. mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah: Eva Gusel, Jure Grohar, Maša Mertelj, Matic Vrabič in Anja Vidic | Avtor: Klemen Ilovar

Projekt je bil izbran na odprtem pozivu, ki ga je Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) kot delegirana ustanova objavil 15. septembra 2022. Za komisarko Republike Slovenije je bila imenovana Maja Vardjan, kustosinja za arhitekturo in oblikovanje v MAO.

Na poziv je prispelo dvajset predlogov. Število prejetih prijav izkazuje veliko zanimanje arhitekturne stroke za predstavitev na bienalu. V dvostopenjskem izbirnem postopku je bil izbran projekt, ki je najbolj jasno in celovito odgovoril na kriterije razpisa ter obenem ponudil aktualno temo, ki je relevantna za lokalni in mednarodni arhitekturni diskurz ter za širšo družbeno, ekonomsko, politično in okoljsko situacijo.

Osrednja tema bienala, ki ga kurira britanska arhitektka, pedagoginja in piska Lesley Lokko, bo Laboratorij prihodnosti. Kustosinja je v svoji izjavi odprla vprašanje nestabilnosti in polarizacije današnjega sveta, pri čemer je izpostavila nujnost procesov dekolonizacije, zmanjšanja ogljičnega odtisa ter skupnega delovanja. Potencial arhitekture bolj kot v stavbah, oblikah, materialih in strukturah vidi v njeni zmožnosti spreminjanja našega pogleda na svet ter v uresničevanju vizij sodobne, raznolike in inkluzivne družbe.

Slovenski paviljon

Tematsko izhodišče slovenskega paviljona kritično obravnava odnos med arhitekturno zasnovo stavbe in njeno energetsko učinkovitostjo. Tema postaja še posebej aktualna v trenutni energetski krizi, v kateri se je znašla Evropa. Teza avtorjev paviljona je, da se energetsko ekonomičnost stavb danes dojema zgolj kot zadostitev tehnično-zakonodajnim pogojem, pri čemer sta arhitektura stavbe in njeni sistemi ogrevanja in ohlajevanja največkrat ločeni in neodvisni komponenti. Ta delitev je izrazito prisotna predvsem v sodobni gradnji, medtem ko v vernakularni arhitekturi prejšnjih stoletij ni obstajala. Hiše naših prednikov so bile energetsko smiselno in učinkovito zasnovane že v sami arhitekturni zasnovi. 

Avtorji slovenskega paviljona so se posvetili raziskovanju posameznih primerov bivalnih vernakularnih objektov iz Evrope, ki energetske izzive v nasprotju s sodobno arhitekturo obravnavajo celostno – kot bistveni del arhitekturne zasnove. Ti prostorski koncepti bodo v sklopu razstave objavljeni v spremljevalnem katalogu skupaj z analizo njihovih potencialov. Slovenski paviljon bo oblikovan kot reinterpretacija in abstrakcija izbranih primerov slovenskih bivalnih vernakularnih struktur in bo v tridimenzionalni obliki v merilu 1 : 1 nakazoval možnosti razvoja preprostih prostorskih in energetskih konceptov za gradnjo stanovanjskih objektov v prihodnosti.