Slovenija se zaradi geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja. Medtem ko se je svetovna temperatura v obdobju 1980–2021 dvignila za približno 0,8 °C, je bil nad Slovenijo izmerjen dvig povprečne temperature za 2,2 °C.  Projekcije nakazujejo, da se bo segrevanje ozračja nadaljevalo.

Cilj evropskega zelenega dogovora je, da bi Evropa do leta 2050 postala podnebno nevtralna. Čeprav je Slovenije neznatna v primerjavi s celotno Evropo, pa se na ravni posameznika lahko primerjamo z državljani evropskih držav. Naše dejavnosti torej vplivajo na intenzivnost podnebnih sprememb.

Uporabimo javni potniški prevoz, kolo in hojo, ko avto ni nuja.

Varčujmo s toplotno in  električno energijo.

Kupujmo lokalno pridelana živila.

Podatki Evropske agencije za okolje kažejo, da se ukrepi za preprečevanje škode ob vremenskih in hidroloških ujmah ter ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe, ki temeljijo na zanesljivih meteoroloških in hidroloških ocenah, stroškovno povrnejo v razmerju 1 : 2 in več, pri čemer družbeni vidiki (še) niso bili upoštevani.

Natančneje smo vpliv podnebnih sprememb za Slovenijo predstavili v devetem poglavju (na straneh 242–267) Poročila o okolju v Sloveniji 2022 (92,5 MB).