Imenovanje generalne direktorice Direktorata za kmetijstvo

Vlada je izdala odločbo o imenovanju Maše Žagar za generalno direktorico Direktorata za kmetijstvo v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za mandatno dobo 5 let, in sicer od 1. januarja 2023 do najdlje 31. decembra 2027, z možnostjo ponovnega imenovanja.

Predlagana kandidatka je univerzitetna diplomirana inženirka zootehnike. Od leta 2001 je zaposlena v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, trenutno kot vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo. Odlično pozna delovanje celotnega ministrstva, še posebej Direktorata za kmetijstvo in ima tudi delovne izkušnje v okviru institucij EU. Na podlagi navedenega ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ocenjuje, da je kandidatka zelo primerna za zasedbo položaja generalne direktorice.

Uredba o delovanju lokalnih akcijskih skupin in potrditvi strategij lokalnega razvoja za programsko obdobje do leta 2027

Vlada je izdala Uredbo o delovanju lokalnih akcijskih skupin (LAS) in potrditvi strategij lokalnega razvoja za programsko obdobje do leta 2027 (SLR) ter jo objavi v Uradnem listu RS v petek, 23. decembra 2022, ko bo poleg uredbe objavljen tudi javni poziv. Na podlagi javnega poziva lahko lokalna partnerstva v Sloveniji pričnejo z oblikovanjem lokalnih akcijskih skupin (LAS) za namen priprave novih strategij lokalnega razvoja (SLR) za programsko obdobje do leta 2027.

Pristop LEADER/CLLD se bo do leta 2027 izvajal kot del skupnega pristopa, imenovanega lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. Izvajal se bo v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega sklada za regionalni razvoj  (ESRR). Za izvajanje evropske skupne kmetijske politike je Evropska komisija 28. oktobra letos potrdila strateški načrt skupne kmetijske politike (SN SKP) 2023-2027 za Slovenijo, ki pomeni zeleno luč za koriščenje sredstev sklada EKSRP. Za koriščenje sredstev iz sklada ESRR pa je Program evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji Evropska komisija potrdila 13. decembra letos.

Uredba ureja pripravljalno podporo, pogoje za delovanje LAS in pripravo strategij lokalnega razvoja ter odobritev teh. Uredba določa tudi pogoje za oblikovanje in postopke za izbor in potrditev LAS, vsebino in sestavo ter obvezna poglavja SLR, merila in način za izbor SLR, naloge LAS, upravičence, upravičene aktivnosti pripravljalne podpore, pogoje upravičenosti in pogoje za izvajanje pripravljalne podpore, v programskem obdobju do leta 2027.

LAS-i bodo morali biti tudi v prihodnjem programskem obdobju organizirani kot pogodbeno partnerstvo treh sektorjev, sestavljenih iz predstavnikov javnih in zasebnih socio-ekonomskih interesov na izbranem območju, torej kot javni, ekonomski (ali gospodarski) in socialni (ali civilni) sektor. Na ravni oblikovanja LAS-ov ter kasneje pri odločanju o projektih - po izvedbi javnih pozivov za izbor projektov, ki jih bodo objavili LAS-i, bo potrebno veliko pozornosti, da noben od naštetih sektorjev ne bo nadzoroval odločanja. LAS-i, ki delujejo v programskem obdobju 2014-2020, imajo možnost, da nadaljujejo s svojim delom tudi v prihodnje ali pa se glede na potrebe in odločitev deležnikov z območja oblikujejo v nov LAS. V obeh primerih je treba upoštevati, da mora biti članstvo v LAS odprto za nove deležnike, pri čemer se spodbuja vključevanje mladih, žensk, ranljivih skupin, nevladnih organizacij z območja in drugih zainteresiranih. V skladu z uredbo pa je treba upoštevati obvezne sestavine pogodbe o ustanovitvi LAS, pogoje za zmogljivost LAS ter upravno in kadrovsko spodobnost vodilnega partnerja, kot izhaja iz uredbe, kjer so navedeni tudi ostali pogoji. Rok za izpolnitev naštetega, ter za vložitev vloge za izplačilo prve faze pavšalnega zneska pripravljalne podpore je 3. marec 2023.

LAS-i bodo skladno z obveznimi elementi pripravili nove SLR do 31. julija 2023 na posebnem obrazcu. Pri pripravi SLR bo treba opredeliti dodano vrednost izvajanja lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost na določenem območju, opraviti analizo stanja lokalnega območja, analizo razvojnih potreb in potenciala območja, vključno s SWOT-analizo, ter na podlagi tega oblikovati ustrezne ukrepe. Temeljito oblikovanje ustreznih ukrepov bo po odobritvi SLR podlaga za izvajanje projektov na terenu, ki se bodo lahko pričeli pripravljati po objavi javnih pozivov za potrditev projektov na ravni LAS. Zato so vsi zainteresirani vabljeni k vključitvi v obstoječe ali nove LAS-e ter s tem k oblikovanju kakovostnih strategij lokalnega razvoja, ki bodo odražale dejanske potrebe in potencial določenega lokalnega območja.

Novela Zakona o kmetijstvu

Vlada je določila besedilo novele Zakona o kmetijstvu. Sprememba Zakona o kmetijstvu je ponovno potrebna zaradi reforme skupne kmetijske politike (SKP) oziroma izvajanja strateškega načrta SKP 2023–2027, saj dopolnjuje obstoječo pravno podlago za začetek izvajanja SKP s 1. januarjem 2023 in se tako usklajuje s pravnim redom Evropske unije (EU).

Predlagana sprememba zakona v večji meri podrobneje določa posebni upravni postopek z namenom izvajanja z nove kmetijske politike 2023–2027, in sicer: sistem za spremljanje površin, krizne ukrepe politike razvoja podeželja, izvajanje finančnih instrumentov, izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, administrativno kontrolo in kontrolo na terenu, upravne sankcije, izplačila in vračila sredstev, oblike javnih razpisov in informativne odločbe. S predlaganimi spremembami členov v okviru posebne ureditve upravnega postopka in povezanih vsebin se dodatno poenostavljajo in pospešujejo postopki, izboljšuje pa se tudi pravni položaj strank.

Dodatne rešitve je možno strniti v naslednje vsebinske sklope:

• splošne prilagoditve za izvajanje SN SKP 2023–2027 - glavnina vsebine za izvajanje novega strateškega načrta je bila določena pri predhodni spremembi Zakona o kmetijstvu, pri tokratni spremembi gre v večji meri za poenotenje izrazov in jasnejše določanje na podlagi notranjih uskladitev. Dodajajo se tudi prehodne določbe za namen podaljšanja podlag v novo programsko obdobje 2023-2027 za pašne in agrarne skupnosti, za namen spremljanja in načrtovanja ukrepov kmetijske politike se predlaga izvajanje anket, za katere je potrebna privolitev stranke;
• plačilo za opravljeno začasno ali občasno delo v kmetijstvu - s predlogom spremembe člena se določa višina najnižje bruto urne postavke za opravljeno začasno ali občasno delo v kmetijstvu;
• evidence in zbiranje podatkov ter pridobivanje podatkov - izboljšuje se obstoječa pravna podlaga za evidenco za različne oblike povezovanje proizvajalcev, dopolnjuje se besedilo člena, ki določa evidenco posebnih kultur, dopolnjuje se člen glede pridobivanja in uporabe podatkov za potrebe upravnih postopkov, omogočeno bo tudi povezovanje zbirk oziroma podatkov, posodabljata se člena glede registra kmetijskih gospodarstev in evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Uvajajo se tri nove evidence za spremljanje izvajanja ukrepov kmetijske politike: evidenca o analizah voluminozne krme za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja, evidenca o delovnih opravilih, in evidenca krajinskih značilnosti za pogojenost in ukrepe kmetijske politike;
• veriga preskrbe s hrano - s predlagano spremembo se ureja kršitev obveznosti varuha v verigi preskrbe s hrano, kot razlog za predčasno razrešitev varuha.

Novela Uredbe o ustanovitvi lovišč s posebnim namenom

Vlada je sprejela Uredbo o spremembi in dopolnitvi Uredbe o ustanovitvi lovišč s posebnim namenom.

Z novelo Zakona o divjadi in lovstvu, ki je začela veljati 13. aprila 2022, se je črtalo lovišče s posebnim namenom (LPN) Prodi Razor. Zaradi navedenega naj bi se z dne 1. januarja 2023 LPN Prodi Razor razdelilo in postalo del LPN Triglav Bled ter pa lovišča Ljubinj. Navedena razdelitev LPN Prodi Razor in posledično ukinitev ni v skladu s prihodnjo vizijo razvoja in organiziranosti LPN v upravljanju Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), saj je enovitost in nespremenjenost območij LPN bistvena za uspešno delovanje in poslovanje LPN.

Glede na navedeno je dne 20. decembra 2022 začel veljati Zakon o dopolnitvi Zakona o divjadi in lovstvu, s katerim se je med LPN v 68. členu ponovno dodalo LPN Prodi Razor. V prehodni določbi je navedeno, da se predpisa, ki urejata ustanovitev lovišč in lovišč s posebnim namenom v Republiki Sloveniji, uskladita s spremembo tega zakona do 31. decembra 2022. Navedena predpisa sta Uredba o ustanovitvi lovišč s posebnim namenom v Republiki Sloveniji in Odlok o loviščih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah.

Odlok o spremembi Odloka o loviščih v Republiki Sloveniji

Vlada je sprejela Odlok o spremembi Odloka o loviščih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah.

Z novelo Zakona o divjadi in lovstvu, ki je začela veljati 13. aprila 2022, se je črtalo lovišče s posebnim namenom (LPN) Prodi Razor. Zaradi navedenega naj bi se s 1. januarjem 2023 LPN Prodi Razor razdelilo in postalo del LPN Triglav Bled ter pa lovišča Ljubinj. Navedena razdelitev LPN Prodi Razor in posledično ukinitev ni v skladu s prihodnjo vizijo razvoja in organiziranosti LPN v upravljanju Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), saj je enovitost in nespremenjenost območij LPN bistvena za uspešno delovanje in poslovanje LPN.

Glede na navedeno je  dne 20. decembra 2022 začel veljati Zakon o dopolnitvi Zakona o divjadi in lovstvu, s katerim se je med LPN v 68. členu ponovno dodalo LPN Prodi Razor.  V prehodni določbi je navedeno, da se predpisa, ki urejata ustanovitev lovišč in lovišč s posebnim namenom v Republiki Sloveniji, uskladita s spremembo tega zakona do 31. decembra 2022. Navedena predpisa sta Uredba o ustanovitvi lovišč s posebnim namenom v Republiki Sloveniji in Odlok o loviščih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah.

Stališče Republike Slovenije k Predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o označevanju ekološke hrane za hišne živali

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k Predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o označevanju ekološke hrane za hišne živali. Republika Slovenija Predlog podpira.

S 1. januarjem 2022 se je začela uporabljati Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta iz leta 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007. To je prineslo spremembo v zvezi s hrano za hišne živali. Pred 1. januarjem 2022 se je lahko hrana za hišne živali, zlasti mačke in pse, označila kot ekološka, tudi če vse sestavine kmetijskega izvora niso bile ekološke, saj so države članice lahko določile nacionalna pravila, ali če tega niso storile, sprejele ali priznale zasebne standarde. Od 1. januarja 2022 pa hrane za hišne živali ni več mogoče označiti kot ekološke, saj Uredba (EU) 2018/848, ki sicer zajema označevanje krme za rejne živali, kot sta seno in silaža, ne določa posebnih pravil za označevanje hrane za hišne živali.

Uredba (EU) 2018/848 se uporablja za krmo za živali, namenjene za proizvodnjo hrane, in za hrano za hišne živali. V skladu z navedeno uredbo se pri proizvodnji ekološke krme sicer lahko uporabljajo neekološke sestavine kmetijskega izvora, a če vse sestavine kmetijskega izvora niso ekološke, v prodajnem opisu ni dovoljeno uporabiti izraza, ki se sklicuje na ekološko pridelavo. Taka krma se tudi ne sme označiti z logotipom ekološke pridelave Evropske unije. Končni potrošniki tako niso neposredno obveščeni o skladnosti proizvoda s pravili ekološke pridelave.

Izvajalci poslovnih dejavnosti so obveščeni o sestavi krme ter deležu ekoloških sestavin, sestavin iz preusmeritve in neekoloških sestavin v njej. Za primere, ko se krma prodaja neposredno končnim potrošnikom na maloprodajni ravni, pa trenutno ni pravil o zagotavljanju informacij o ekoloških sestavinah v njej, kadar vse sestavine kmetijskega izvora niso ekološke. To je zlasti pomembno, kar zadeva hrano za hišne živali. Poleg tega so oznake hrane in hrane za hišne živali namenjene istim strankam, saj se tako hrana za živali kot hrana (vključno s predpakiranimi živili) prodajata končnim potrošnikom na maloprodajni ravni. 

Ta pravila bodo omogočila označevanje hrane za hišne živali, zlasti mačke in pse, z logotipom ekološke pridelave Evropske unije. Logotip ekološke pridelave Evropske unije bo obvezen za predpakirano hrano za hišne živali, označeno kot ekološko.

S predlogom se predlaga določitev posebnih pravil za označevanje ekološke hrane za hišne živali. Da bi se hrana za hišne živali lahko označila kot ekološka in z logotipom ekološke pridelave Evropske unije, bodo morale ekološke sestavine kmetijskega izvora predstavljati vsaj 95 odstotkov njene teže. Če bodo ekološke sestavine kmetijskega izvora predstavljale manj kot 95 odstotkov teže proizvoda, se bo lahko sklic na ekološko pridelavo uporabil zgolj na seznamu sestavin v zvezi z ekološkimi sestavinami, pri čemer bo treba navesti skupni delež ekoloških sestavin glede na skupno količino sestavin kmetijskega izvora.

Predlog je skladen z Uredbo (EU) 2018/848. Predlagana pravila o označevanju ekološke hrane za hišne živali so podobna pravilom o označevanju, ki se uporabljajo za hrano, vključno z zahtevo glede obvezne uporabe logotipa ekološke pridelave Evropske unije na embalaži predpakirane hrane. Oznake navedenih proizvodov so namreč namenjene istim strankam, saj se tako hrana za živali kot hrana (vključno s predpakiranimi živili) prodajata končnim potrošnikom na maloprodajni ravni.

Ustanovitev Medresorske delovne skupine za preprečevanje goljufivih in zavajajočih praks v RS na področju agroživilske verige

Vlada je sprejela Sklep o ustanovitvi Medresorske delovne skupine za preprečevanje goljufivih in zavajajočih praks v Republiki Sloveniji na področju agroživilske verige.

Imenovanje Medresorske delovne skupine za preprečevanje goljufivih in zavajajočih praks v RS na področju agroživilske verige je predlagano zaradi izkazane potrebe po stalnem in izboljšanem medsektorskem sodelovanju za boj proti goljufijam na področju agroživilske verige ne le z organi za nadzor hrane in krme, temveč tudi z drugimi organi, ki sodelujejo v boju proti finančnemu kriminalu, ter policijo, davčnimi, carinskimi, tožilskimi in drugimi organi pregona. S sklepom Vlade je določena sestava, naloge in način dela medresorske delovne skupine.

Imenovanje Medresorske delovne skupine za preprečevanje goljufivih in zavajajočih praks v RS na področju agroživilske verige je predlagano zaradi izkazane potrebe po stalnem in izboljšanem medsektorskem sodelovanju za boj proti goljufijam na področju agroživilske verige ne le z organi za nadzor hrane in krme, temveč tudi z drugimi organi, ki sodelujejo v boju proti finančnemu kriminalu, ter policijo, davčnimi, carinskimi, tožilskimi in drugimi organi pregona. S sklepom Vlade je določena sestava, naloge in način dela medresorske delovne skupine.

Delovno skupino sestavljajo:

• Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin:

Branko Podpečan, direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, vodja, ter mag. Nadja Škrk, vodja Sektorja za nadzor hrane, namestnica vodje;

• Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo:

mag. Saša Dragar Milanovič, glavna inšpektorica, članica, ter mag. Primož Marolt, direktor Kmetijske inšpekcije, namestnik članice,

Tanja Močan, direktorica Vinarske inšpekcije, članica, ter Melita Capl Skočaj, vinarska inšpektorica, namestnica članice;

• Finančna uprava Republike Slovenije:

Marko Dolenec, višji finančni svetovalec inšpektor specialist, član, ter mag. Matjaž Korošec, finančni svetnik, namestnik člana;

• Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije:

Andreja Mojškrc, inšpektorica svetnica, članica, ter dr. Marko Luci, inšpektor svetnik, namestnik članice;

• Tržni inšpektorat Republike Slovenije:

Tina Miklavčič, inšpektorica višja svetnica, članica, ter Mateja Zdešar, inšpektorica svetnica, namestnica članice.

K delu delovne skupine se na povabilo vodje delovne skupine po potrebi vabijo tudi drugi predstavniki pristojnih organov in organizacij ter posameznikov, ki nimajo pravice glasovanja.