Skoči do osrednje vsebine

Odziv na revizijsko poročilo Računskega sodišča

Objavljamo odziv na revizijsko poročilo Računskega sodišča, ki je revidiralo izvajanje Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 (ReNSP15-25).

V odziv na revizijsko poročilo Računskega sodišča, ki je revidiralo izvajanje Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 (ReNSP15-25), objavljamo izjavo Simona Maljevca, državnega sekretarja: ''Poročilo Računskega sodišča opisuje podobne pomanjkljivosti sistema, kot smo jih v preteklosti ugotavljali sami. Na ministrstvo za solidarno prihodnost bomo oblikovali delujočo stanovanjsko politiko. V povezavi s poročilom lahko povemo, da že načrtujemo delovanje na treh področjih: oblikovanju stabilnega in robustnega z ustreznimi javnofinančnimi viri podprtega sistema gradnje najemnih stanovanj, oblikovanju dolgoročne in razvojne stanovanjske politike in sistematičnem pristopu k zbiranju, urejanju in vodenju evidenc podatkov.''

V nadaljevanju objavljamo odziv na poročilo. 

Od neučinkovite k delujoči stanovanjski politiki

Danes objavljeno revizijsko poročilo Računskega sodišča, ki je revidiralo izvajanje Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 (ReNSP15-25) v obdobju od 1. januarja 2015 in 30. junija 2021 zelo jasno kaže na potrebo po oblikovanju novega ministrstva, ki bo stanovanjsko politiko postavilo v jedro svojega delovanja. Poročilo poudarja zavezo vlade k oblikovanju delujoče stanovanjske politike, ki si jo je zadala v koalicijski pogodbi in so jo državljani in državljanke jasno potrdili tako na državnozborskih volitvah kot na nedavnem referendumu o Zakonu o vladi.

Računsko sodišče je v reviziji ugotovilo, da je bilo delovanje preteklih vlad pri izvajanju stanovanjske politike neučinkovito. S tem so vlade od leta 2015 dalje zgolj nadaljevale trend, ki so ga zastavile že vlade pred njimi. Računsko sodišče je tudi leta 2009 ugotovilo, da je bil izvajanje takratnega Nacionalnega stanovanjskega programa neučinkovito in da cilji niso bili doseženi. Že v tistem, kakor tudi v današnjem poročilu so opisane podobne pomanjkljivosti, ki jih lahko strnemo v štiri ključne točke:

Prva in najpomembnejša med njimi je, da nobena vlada do sedaj dni zagotovila ustreznih virov za izvajanje stanovanjske politike. Slovenija do sedaj javne stanovanjske gradnje ni ustrezno podprla in je ne financira iz proračuna. To ponazarja tudi dejstva, da je v zadnjih desetih letih Stanovanjski sklad Republike Slovenija iz proračuna prejel manj sredstev, kot jih vsak mesec namenimo za gradnjo in vzdrževanje državnih cest. To pomanjkanje financiranja se odraža v zaostajanju javne gradnje za potrebami in celo za precej neambicioznimi cilji zadanimi v ReNSP12-25. Brez ustreznih in sistemskih javnofinančnih virov zagotavljanje primerne gradnje javnih najemnih stanovanj ni mogoča. Računsko sodišče tako poudarja, da moramo za dosego ciljev do leta 2025 zagotoviti okoli milijardo evrov.

Druga točka je pomanjkanje koordinacije in sodelovanja med različnimi resorji, ki bi se morala izraziti v oblikovanju Sveta za stanovanjsko politiko. Brez koordinacije, povezav med resorji stanovanjske politike ni mogoče voditi kot razvojne politike, ki se močno povezuje tudi z drugimi pomembnimi temami kot so prostorski, ekonomski, trajnostni in splošen družbeni razvoj.

Tretjič, nobena vlada do sedaj ni zagotovila ustreznega zbiranja, vodenja in urejanja podatkov, ki bi morali biti podlaga za vodenje učinkovitih politik. Zaradi pomanjkanja vodenja podatkov tako kot država ne vemo koliko praznih stanovanj imamo, koliko najemnikov, koliko enot za turistično oddajanje, kakšna je višina najemnin in tako dalje. Odsotnost podatkov kaže, da se nobena vlada do sedaj stanovanjske politike ni lotila na razvojen način, ampak je pomanjkanje podatkov uporabila kot metodo skrivanja lastnega neuspeha.

Četrtič, stanovanjske politike se ni vodilo kot sistematične razvojne politike, ki se jo oblikuje in izvaja skladno z dolgoročnimi načrti, ampak se jo je vodilo kot krpanko nepovezanih ukrepov. Vsak vlada, vsak resor, celo vsak izvajalec je izvajal ukrepe po svoji lastni presoji in skladno s svojimi zmožnostmi, ki pa jih država nikoli ni sistematično koordinirala, usmerjala ter tudi podpirala. Zato se mnogi ukrepi ne izvajajo, če pa se že izvajajo, pa ne dosegajo učinkov. Takšna politika je izjemno neučinkovita.

Poročilo Računskega sodišča jasno kaže, da stanovanjske politike ni moč izvajati brez ustreznih virov, brez močne koordinacije med resorji in brez ustreznih podatkov. Stanovanjska politika je razvojna politika, zato mora biti zastavljena dolgoročno, predvidljivo, jasno in enotno, s čimer v sistem stanovanjske preskrbe vnaša stabilnost in sistematičnost. To pa lahko zagotovi le država z ustrezno razvojno strategijo in sistemskimi finančnimi viri za razvoj področja.

Zato smo se kot vlada in kot Ministrstvo za solidarno prihodnost zavezali, da oblikujemo delujočo stanovanjsko politiko. Vezano na poročilo Računskega sodišča načrtujemo delovanje na treh področjih.

Prvič, oblikovanje stabilnega in robustnega sistema gradnje najemnih stanovanj s strani stanovanjskih skaldov in neprofitnih stanovanjskih organizacij, ki bo zagotavljal primerno število kakovostnih, dostopnih in varnih stanovanj. Za oblikovanje takšnega sistema je ključno zagotoviti ustrezno proračunsko financiranje, zemljiško politiko ter oblikovanje dolgoročno predvidljivega okolja za stanovanjske sklade, ki jih bo spodbujalo k razvojnemu delovanju. Osrednji cilj je, da takšen sistem vzpostavimo do konca mandata, v času te vlade pa ustrezno podpremo realizacijo že načrtovanih projektov stanovanjskih skladov, občin in neprofitnih stanovanjskih organizacij.

Drugič, resen pristop k oblikovanju dolgoročne in razvojne stanovanjske politike. To bomo zagotavljali prek koordinacije na ravni vlade in resorjev (ustanovitev Sveta za stanovanjsko politiko), koordinacije s stroko in civilno družbo ter tesnega povezovanja s ključnimi deležniki pri zagotavljanju stanovanj (javni stanovanjski skaldi in neprofitne stanovanjske organizacije). Med osrednjimi nalogami ni zgolj ustrezno izvajanje nalog v okviru obstoječega nacionalnega stanovanjskega programa, ampak tudi oblikovanje novega. Med prvim programom (ReNSP00-09) in drugim (ReNSP15-25) je minilo šest let. Ta vlada se je zavzela, da bo prva vlada, ki bo sprejela nov stanovanjski program sprejet, ko se zaključi obstoječi.

Tretjič, sistematičen pristop k zbiranju, urejanju in vodenju evidenc podatkov. Nastajajoče ministrstvo je že aktivno pristopilo k sistematičnemu raziskovanju stanovanjskega področja in bo tudi v prihodnje aktivno delalo na tem področju. Zavedamo se, da mora biti nova stanovanjska politika oblikovana na podlagi jasnih podatkov in analiz ter da mora slediti strokovno podprtim argumentom. Za to bo ključno oblikovanje osrednjih evidenc podatkov, sistematično zbiranje podatkov in izvajanje analiz ter spodbujanje raziskovalne dejavnosti.