Skoči do osrednje vsebine

Spolno nadlegovanje in nasilje sta strukturna in ne individualna pojava

Na Ministrstvu za kulturo se je končal posvet Preprečevanje spolnega nadlegovanja in nasilja, ki ga je ministrstvo organiziralo v sodelovanju z društvom Mesto žensk. Sledila bo pionirska raziskava tovrstnih pojavov na področju kulture.

V Sloveniji je spolno nadlegovanje in nasilje na delovnem mestu doživelo že 25 odstotkov vseh ljudi. Podatek priča, da imamo kot družba resen problem, s katerim se moramo soočiti. Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko je v govoru med drugim poudarila: "V prvi vrsti se moramo naučiti poslušati in slišati tiste, ki so spolno nadlegovanje in nasilje doživeli oziroma doživele. Hkrati moramo prisluhniti izkušnjam organizacij civilne družbe, ki se s tarčami nasilja srečujejo in jim dnevno nudijo podporo ter naredijo ogromno dela pri preventivnem ozaveščanju. In navsezadnje – pred spolnim nadlegovanjem in nasiljem ne smemo bežati, temveč jima moramo kot družba reči odločen ne in delati konkretne korake, da do njiju ne bo več prihajalo. Tudi v kulturi."   

Ob tem je pomembno dejstvo, da sta spolno nadlegovanje in nasilje najbolj groba, a nikakor edina izraza neenakih razmerij moči. Zato je o njima treba razmišljati v širšem kontekstu. Do spolnega nadlegovanja in nasilja prihaja na presečišču različnih neenakosti. Tarče so pogosteje osebe, ki svoje kariere šele začenjajo, so pripadniki in pripadnice manjšin ali so v različnih oblikah ekonomske odvisnosti. Prekarizacija delovnih pogojev in neenakost spolov tako predstavljata ključna dejavnika, ki ustvarjata manj varna delovna okolja. 

Ministrstvo za kulturo bo v naslednjih mesecih izvedlo pionirsko sektorsko raziskavo. Raziskovali bomo okoliščine, pojavnost ter pogostost spolnega nadlegovanja in nasilja na področju kulture v Sloveniji. Na podlagi rezultatov raziskav bomo oblikovali ustrezen akcijski načrt za preprečevanje spolnega nadlegovanja in nasilja. Ministrstvo za kulturo bo z zakonskimi spremembami opredelilo vrsto drugih ukrepov na področju enakosti spolov ter reformo položaja samozaposlenih in drugih delavk in delavcev v kulturi. Ukrepi, kot so ureditev bolniških odsotnosti, primerljiva plačila in pogoji vstopanja, ohranjanje statusa ter socialnih in delavskih pravic so namreč ključni za odpravljanje prekarnosti. 

Po besedah vršilke dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za razvoj kulturnih politik Tjaše Pureber pred začetkom oblikovanja akcijskega načrta nujno potrebujemo podatke: "V tem trenutku podatkov o spolnem nasilju in nadlegovanju v širšem pomenu na področju kulture nimamo. Lahko samo sklepamo, da se trend iz splošnega delovnega okolja, ki ga raziskuje Statistični urad Republike Slovenije, preliva tudi v kulturo. Zato potrebujemo to raziskavo."