V razpravi Lado Kralj med gledališko teorijo in prakso, objavljeni v reviji Primerjalna književnost, sta Tomaž Toporišič in Gašper Troha zapisala: "Lado Kralj je sinonim za sodobno slovensko, evropsko in ne samo evropsko dramsko in postdramsko gledališče in uprizoritvene umet­nosti nasploh."

Bil je soustanovitelj eksperimentalnega gledališča Glej in njegov prvi umetniški vodja, soustanovitelj gledališča Pekarna (1971) in umetniški vodja ljubljanske Drame (1978–1982), preden se je izraziteje posvetil teoretskim raziskavam. Po upokojitvi leta 2005 je ostal dejaven, predvsem kot prevajalec, začel pa je tudi pisati literaturo in za svojo zbirko kratkih zgodb Kosec koso brusi (2010) na slovenskem knjižnem sejmu prejel nagrado za najboljši prvenec in kasneje tudi nagrado na festivalu Fabula. Leta 2014 je izšel njegov drugi roman Če delaš omleto, letos je sledil še roman Ne bom se več drsal na bajerju.  

Nekaj časa je bil zaposlen tudi kot novinar na Radioteleviziji Slovenija ter kot asistent dramaturgije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), bil je zvezni selektor Festivala malih in eksperimentalnih gledališč v Sarajevu (1975), predsednik žirije Borštnikovega srečanja (1986) in predsednik žirije za Grumovo nagrado (do leta 1998). Med letoma 1982 in 1987 je deloval tudi kot svobodni kulturni delavec.

Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije mu je pred dvema letoma namenilo stanovsko nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo. V utemeljitvi so zapisali: "V gledališki zavesti je vehementno prisoten, po kakovosti in teži presežen, delujoč na specifični mikroravni, ki pa je ključna. Z literarnozgodovinskimi in literarnoteoretskimi raziskavami, zajetimi v številne znanstvene članke in publikacije, je postavil temelje teorije drame."