Slovenija in ostale članice, med njimi Španija, Portugalska, Romunija, Luksemburg, Belgija, Nizozemska in Grčija direktive ni podprla, saj gre za predlog, ki po našem mnenju in mnenju nekaterih držav članic ne izboljšuje bistveno položaja platformnih delavcev oz. ne zajema vseh delavcev. S skupino tako imenovani “istomislečih” držav, smo se zedinili v predlogu, da bomo poskušali izpogajati ambicioznejšo direktivo, po kateri bi morale biti platformnim delavcem priznane enake pravice kot zaposlenim v tako imenovani “offline” ekonomiji.

Mesec je poudaril pomembnost in razširjenost platformnega dela. “Že danes se v Evropski uniji 28 milijonov delavk in delavcev preživlja znotraj “online” ekonomije, do leta 2030 naj bi takih bilo več kot 50 milijonov. Zato je pomemben ne samo digitalen prehod, ampak za delavce pravičen digitalni prehod,” je dejal minister Mesec. 

Trenutnega predloga češkega predsedstva nismo podprli, ker predvideni mehanizem pravne domneve le v omejenem obsegu omogoča uveljavljanje pravne domneve, da med platformo in osebo, ki opravlja platformno delo, obstaja delovno razmerje. Platforme bodo to zagotovo znale hitro izkoristiti in tak mehanizem uspešno zaobiti.

Slovenija in še nekatere druge članice EU smo se zavzemale za manjše število meril, ki morajo biti izpolnjena za sprožitev pravne domneve, na podlagi česar bi bil ta domneva učinkovitejša in pogosteje uporabljena s strani platformnih delavcev. Prav tako imajo po trenutnem predlogu države članice veliko svobode pri odstopanju od uporabe pravne domneve.

Mesec je tudi poudaril, da zdaj ''potrebujemo evropsko zbliževanje, kar pa s tem predlogom dobivamo, pa je evropsko razhajanje, saj je možnosti odstopanja od pravila uporabe pravne domneve preveč''.