Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov 

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2014 – 2020 (novela uredbe).

Novela uredbe se v večjem delu nanaša na 12. spremembo Programa razvoja podeželja 2014 – 2020 (PRP 2014 – 2020), ki je bila s strani Evropske komisije potrjena 5. septembra 2022, in s katero se tudi prerazporejajo sredstva med posameznimi podukrepi.

Pri podukrepu 4.1 podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva se:

• doda nova vrsta naložb in sicer naložbe v kmetijsko mehanizacijo, namenjeno pridelavi vrtnin, kamor spadajo tudi namenski vrtnarski in zelenjadarski stroji. Med posebne pogoje za nakup tovrstnih strojev se dodaja pogoj, da mora imeti upravičenec minimalni obseg 5 hektarjev (ha) primerljivih kmetijskih površin (PKP). S tem se omogoča večja dostopnost do te mehanizacije, ki je pogoj za povečanje in izboljšanje konkurenčnosti pridelave zelenjave, s čimer se bo pripomoglo tudi k večji samooskrbi Slovenije na tem področju,
• spreminja pogoj glede gospodarne rabe kmetijske mehanizacije iz 80 ha PKP na 40 ha PKP, ki jih mora imeti upravičenec v uporabi v kolikor uveljavlja podporo za nakup kmetijske mehanizacije in opreme, namenjene spravilu žita, koruze in krompirja. Tako se omogočata večja dostopnost do te mehanizacije in s tem pospešen razvoj sektorja.

Pri naložbah v obnovljive vire energije se med pogoje ob vložitvi vloge na javni razpis pri podukrepu 4.1 in podukrepu 4.2 podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov dodaja nov pogoj, da mora upravičenec priložiti soglasje za priključitev v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije.

Med splošne pogoje ob oddaji vloge na javni razpis, se z novelo uredbe dodaja možnost, da lahko vlagatelj izkaže zaprtost finančne konstrukcije tudi z izjavo druge finančne inštitucije, ki lahko opravlja finančne storitve na območju Republike Slovenije ali z izjavo javnega sklada, ki izvaja finančne spodbude v skladu z zakonom, ki ureja javne sklade.

Uvrstitev projektov »Pomoč čebelarjem zaradi visokih cen materiala« in »Finančna pomoč zaradi izpada krme leta 2022« v veljavni Načrt razvojnih programov 2022 – 2025

Na podlagi petega odstavka 31. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 je Vlada sprejela sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2022 - 2025 uvrstita projekta »Pomoč čebelarjem zaradi visokih cen materiala« in »Finančna pomoč zaradi izpada krme leta 2022«.

Ocenjena vrednost projekta »Pomoč čebelarjem zaradi visokih cen materiala« znaša 1,96 milijona evrov, projekta »Finančna pomoč zaradi izpada krme leta 2022«  pa 4,5 milijona evrov. Sredstva bodo izplačana v letu 2022.

Predlog stališča do Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Za močan in trajnosten sektor alg

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij - Za močan in trajnosten sektor alg.

Sektor je prepoznan kot pomemben člen za prehod na trajnostne sisteme pridelave in predelave hrane, kar je cilj strategije »od vil do vilic« oziroma širše Evropskega zelenega dogovora in ciljev EU glede razogljičenja, ničelnega onesnaževanja, krožnosti, ohranjanja in obnove biotske raznovrstnosti, varstva ekosistemov in razvoja okoljskih storitev. Alge se obravnavajo kot obnovljiv vir, lahko nadomestijo proizvode fosilnega izvora in služijo kot surovina za rastlinske biostimulante, kemikalije in druge materiale na biološki osnovi ter biogoriva. Industrija morskih alg je v Evropi še vedno v zelo začetni razvojni fazi. Obstaja pa velik potencial za razvoj tega sektorja. Aktivnosti Evropske unije (EU) bodo usmerjeni na 4 področja in sicer:

• izboljšati okvir upravljanja in zakonodajo,
• izboljšati poslovno okolje,
• odpraviti vrzeli na področju znanja, raziskav, tehnologije in inovacij ter
• izboljšati družbeno ozaveščenost in tržno sprejemanje alg in proizvodov na njihovi osnovi v EU.

Slovenija pozdravlja Sporočilo Komisije »Za močan in trajnosten sektor alg EU« in s tem napore in aktivnost Unije, usmerjene v krepitev sektorja alg, saj slednji lahko prispeva k prehodu na trajnostne sisteme pridelave in predelave hrane, še zlasti v luči zaostrenih globalnih okoliščin in podnebnih sprememb. Poleg tega se Slovenija zaveda pomena in potenciala sektorja alg, zato je  ukrepe in pobude razvoju sektorja alg v Sloveniji vključila v novi nacionalni strateški načrt za razvoj akvakulture do leta 2030, kot tudi v osnutek Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo 2021 - 2027, ki je bil pred kratkim sprejet s strani Komisije.

Predlog stališča do Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Zagotavljanje razpoložljivosti in cenovne dostopnosti gnojil

Vlada je sprejela stališče Slovenije do Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Zagotavljanje razpoložljivosti in cenovne dostopnosti gnojil.

Slovenija pozdravlja Sporočilo »Zagotavljanje razpoložljivosti in cenovne dostopnosti gnojil« in s tem napore in aktivnost Evropske unije (EU), da se naslovi razpoložljivost in cenovno dostopnost gnojil, ter dolgoročno, da postane kmetijstvo v EU manj odvisno od uvoza gnojil. To je pomembno tudi z vidika prehoda na trajnostne sisteme pridelave in predelave hrane ter varnosti preskrbe s hrano na splošno. Potrebni so  kratkoročni ukrepi, v obliki podpore domačim proizvajalcem gnojil in kmetom, kot tudi dolgoročne rešitve s katerimi bi zagotovili večjo učinkovitost rabe gnojil, spodbudili proizvodnjo dušičnih gnojil z zeleno energijo ter zmanjšali odvisnost EU od uvoza.

Z vidika izboljšanja učinkovitosti rabe v kmetijstvu so ključnega pomena izobraževanje kmetov, raziskave za izboljšanje znanja, uvajanje novih praks kmetovanja in krepitev krožnega gospodarstva. Slovenija pozdravlja, da strateški načrti skupne kmetijske politike (SN SKP) te vidike že naslavljajo in predstavljajo pomembno orodje za doseganje zastavljenih ciljev. Pri tem pa je potrebno poleg SN SKP potrebno zagotoviti še druge vire financiranja.

Predlog stališča do Predloga sklepa Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli o dostopu ribiških plovil Sejšelov do voda Mayotta

Vlada je sprejela stališča Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije (EU), in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli o dostopu ribiških plovil Sejšelov do voda Mayotta. Slovenija predlog sklepa podpira.

S tem sklepom Svet EU pooblasti Evropsko komisijo za sklenitev novega Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli o dostopu ribiških plovil Sejšelov do voda Mayotta. Prejšnji sporazum, ki se je iztekel maja 2020, je bil sicer podaljšan za dodatnih 6 let. Ob čemer pa je Komisija začela pogajanja s Sejšeli za sklenitev novega sporazuma. S tem sporazumom se nadaljnje krepi strateško partnerstvo s Sejšeli, kar je skladno z zunanjim delovanjem Evropske unije v zvezi z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami. Sporazum prispeva k odgovornemu ribolovu v vodah EU in razvoju ribiške politike na Mayottu, kar je skladno s ciljem Skupne ribiške politike.

Slovenija pozdravlja določilo, da bosta pogodbenici izvajali protokol v skladu z določilom Sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja glede bistvenih elementov v zvezi s človekovimi pravicami, demokratičnimi načeli in pravno državo ter temeljnih elementov v zvezi z dobrim upravljanjem, kot tudi določilom novega protokola, da se lahko uporaba sporazuma prekine na pobudo ene od pogodbenic med drugim v primeru, če ena od pogodbenic ugotovi kršitev bistvenih in temeljnih elementov človekovih pravic.

Predlog ne zadeva slovenskega ribištva, saj slovenski morski gospodarski ribiči izvajajo ribolov le v severnem Jadranu.

Sprememba Sklepa o ustanovitvi Delovne skupine vlade za pripravo osnutka akcijskega načrta za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano

Vlada je sprejela Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi Delovne skupine vlade za pripravo osnutka akcijskega načrta za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano.

V Delovni skupini vlade za pripravo osnutka akcijskega načrta za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, ustanovljeni s sklepom Vlade Republike se z mesta:

• članice razreši Jana Ramuš in namesto nje imenuje Urška Pivk Kupirovič, samostojna svetovalka, članica, Gospodarska zbornica Slovenije,
• namestnice razreši Urška Pivk Kupirovič in namesto nje imenuje Barbara Lončarek, svetovalka, namestnica, Gospodarska zbornica Slovenije.