V ospredju razprav so bile pobude predstavnikov narodnih skupnosti po ohranjanju kulture in jezika v okviru vzgoje in izobraževanja. Udeleženci seje so se seznanili z Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025, s poudarkom na vsebinskih delih, ki govorijo o jezikih pripadnikov narodov nekdanje SFRJ. Predstavljen je bil sistemski okvir poučevanja jezikov v smislu poučevanja tujih jezikov. Člani sveta so se seznanili tudi z možnostmi poučevanja jezikov v okviru dopolnilnega pouka maternih jezikov in kultur za otroke drugih narodnosti ter z izsledki projektov, ki so pri poučevanju razvijali večjezične pristope.

Sogovorniki so se strinjali, da omenjeni svet predstavlja pomembno izhodišče za iskanje rešitev oziroma odgovorov na odprta vprašanja obravnavanih narodnih skupnosti. Glede na vsebine pobud se bodo v prihodnje v razprave vključevali tudi strokovnjaki z različnih področij.

Živahna razprava je pokazala, da si predstavniki narodnih skupnosti želijo sodelovanja z državo na področjih, ki zadevajo tudi njih. Na naslednji seji, ki bo prihodnje leto, bo svet obravnaval vprašanja razpisov in se hkrati seznanil z aktualno tematiko, povezano s pripravo šestega poročila o izvajanju Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjših.

Člani sveta so predstavniki ministrstev, pristojnih za kulturo, izobraževanje, znanost in šport, za notranje in zunanje zadeve, za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Urada za narodnosti, ter predstavniki vseh narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji.