Ob tej priložnosti je s predstavniki izvajalcev podpisala tudi prvi dve pogodbi za izvajanje NOO: projekt Vzpostavitev Centra za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov in projekt eGozdarstvo. Na dogodku je sodelovala tudi vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jerneja Jug Jerše.

Ministrica Irena Šinko je na novinarski konferenci poudarila: »Republika Slovenija je tako kot druge države pripravila Načrt za okrevanje in odpornost, ki ga je Evropska komisija 1. julija lani pozitivno ocenila. Slovenija v okviru načrta izvaja reforme in naložbe za ublažitev gospodarskih in socialnih posledic pandemije covida-19 v Sloveniji, podpira dolgoročno trajnostno rast ter naslavlja izzive zelenega in digitalnega prehoda. S pomočjo sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost bo Slovenija močnejša in bolje pripravljena na izzive prihodnosti.«

Državni sekretar dr. Darij Krajčič je podrobneje predstavil oba projekta, za katera sta se danes podpisali prvi pogodbi, in povedal, da je »izgradnja Centra za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov nujna zaradi vse pogostejših veliko površinskih ujm in z njimi povezanih škod v gozdovih, ki so posledica podnebnih sprememb ter drugih dejavnikov, ki slabijo odpornost gozdov. Digitalna preobrazba javnega sektorja in gospodarstva pa je nujna za dolgoročni razvoj in konkurenčnost države. S projektom eGozdarstvo se bo javni gozdarski službi omogočila digitalizacija osnovnih delovnih procesov s poudarkom na terenskem zbiranju podatkov, pridobivanju novih visokotehnoloških podlag za odločanje ter poenostavitev delovnih procesov.«

Vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jerneja Jug Jerše, pa je izpostavila: »Načrt Slovenije za okrevanje in odpornost vključuje celovit program s 55 naložbenimi okni in 22 reformami. Združuje naložbe v zeleni in digitalni prehod z reformami sistema dolgotrajne oskrbe in zdravstvenega varstva ter krepitvijo gospodarske in socialne odpornosti v korist vseh slovenskih državljanov. Sloveniji je na voljo 1,5 milijarde nepovratnih sredstev, prejeli smo že 231 milijonov evrov v okviru predhodnega financiranja.«

O Načrtu za okrevanje in odpornost

Načrt za okrevanje in odpornost predstavlja enega od temeljev za uspešno okrevanje in dolgoročni razvoj države po zastoju, ki ga je povzročila pandemija covid-19. Slovenija bo v okviru svojega načrta izvedla ukrepe za ublažitev gospodarskih in socialnih posledic pandemije covida-19 v Sloveniji, hkrati pa naslovila tudi izzive zelenega ter digitalnega prehoda.

MKGP bo skupaj z organi v sestavi izvedlo 10 projektov. Projekti na MKGP se izvajajo v okviru treh stebrov in sicer:

• steber NOO: Zeleni prehod (projekt v vrednosti 5,1 milijona evrov brez DDV)
• steber NOO: Digitalna preobrazba (osem projektov v skupni vrednosti več kot 24 milijonov evrov brez DDV)
• steber NOO: Pametna, trajnostna in vključujoča rast: (projekt v vrednosti 5,3 milijona evrov brez DDV)

Prva projekta MKGP v okviru NOO

Danes sta bili podpisani prvi dve pogodbi za izvajanje NOO, in sicer za:

• Zeleni prehod - projekt Vzpostavitev Centra za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov (5,1 milijona evrov brez DDV);

Cilj projekta: okrepiti javno raziskovalno infrastrukturo, ki bo omogočala kakovostnejšo izvedbo obstoječih nalog javne službe in javnih pooblastil s področja varstva rastlin, semenarstva in drevesničarstva ter varstva gozdov in monitoringa genetske pestrosti gozdnega drevja. Center bo z vsemi svojimi dejavnostmi neposredno podprl povečanje odpornosti gozdnih ekosistemov ter gozdno-lesne verige na področju podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam z obnovo in ohranjanjem zdravja, odpornosti in biotske pestrosti gozdnih ekosistemov in učinkovite trajne rabe gozdov in lesa v prihodnosti. Dejavnosti, ki izhajajo iz njenega delovanja, bodo dolgoročno izrazito pozitivno vplivale na blažitev podnebnih sprememb, prilagajanje na podnebne spremembe, k zaščiti vodnih virov ter k varstvu in ohranjanju biotske raznovrstnosti in ekosistemov. Načrtovana naložba omogoča doseganje ciljev Resolucije o nacionalnem gozdnem programu, Nacionalnega energetskega in podnebnega paketa in Akcijskega načrta za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji, pa tudi ukrepov v gozdnogospodarskih načrtih gozdnogospodarskih enot, izdelanih v procesu soodločanja z lastniki gozdov, zainteresiranimi javnostmi, ministrstvi in drugimi deležniki. Naslavlja tudi Priporočila Evropske komisije Sloveniji glede priprave Strateškega načrta za skupno kmetijsko politiko 2023–2027.

• Digitalna preobrazba - projekt: eGozdarstvo (10.116.426,00 evrov brez DDV)

Cilj projekta: poenostavitve na področju izvajanja gozdarske politike. Pričakovani učinek je tudi izboljšanje transparentnosti v gozdarski verigi z izboljšanjem podatkovnih baz z enotnim vpogledom v gozdarski informacijski sistem z aktualnimi podatki o stanju gozdov in izvedenih ukrepih. Poleg tega se bo razvila aplikacija E-gozd s katero bo lastnikom in upravljavcem gozdov omogočen vpogled v izvedene ukrepe, načrtovane ukrepe ter osnovne podatke o ekonomiki sečnje in spravila lesa ter prodaje lesa na trgu. Z namenom zajemanja podatkov na enem mestu za potrebe vseh deležnikov ter možnosti analiz zgodovinskih podatkov za potrebe oblikovanja strategij in politik v oblikovanju prihodnje gozdarske politike v skladu z EU strategijami, bodo urejene in posodobljene evidence, registri in podatkovne baze na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter posrednimi proračunskimi uporabniki (Zavod za gozdove Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije) ter njihove povezave z drugimi institucijami. Podatki bodo na voljo tudi lastnikom in upravljavcem gozdov za učinkovitejše gospodarjenje v gozdovih, hkrati pa bodo v ustrezni agregirani obliki na voljo širši javnosti, raziskovalcem, drugim resorjem, in tako dalje. Digitalna preobrazba bo tako zagotovila racionalizacijo nalog, predvsem pa učinkovitejše in hitrejše poslovanje s strankami.