Ministrica je po proučitvi pravnih stališč Državnega odvetništva in Pravne službe ministrstva takoj po prevzemu funkcije 3. junija 2022 Državnemu odvetništvu posredovala soglasje, da se že vložene tožbe glede izterjave stroškov dela policije, nastalih na javnih shodih, umaknejo, obenem pa pozvala, da se novih ne vlaga.

Ministrica je nato 30. junija 2022 odredila strokovni nadzor MNZ nad ravnanjem policije med protesti v zadnjih dveh letih. Gre za najobsežnejši nadzor, ki ga je pristojni Direktorat za policijo in druge varnostne naloge v ministrstvu izvedel v več kot 20-letnem obdobju svojega obstoja. Končno poročilo o tem nadzoru, ki bo v prihodnjih dneh poslano v seznanitev tudi Specializiranemu državnemu tožilstvu, obsega kar 144 strani.

Dodajamo, da so ugotovitve končnega nadzora, o katerem smo pred dnevi govorili na širšem kolegiju generalnega direktorja policije, nujna in zelo koristna strokovna iztočnica za temeljit razmislek in samorefleksijo o uporabi policijskih pooblastil v povezavi z ustavno pravico do svobode izražanja, zbiranja in združevanja. To ustavno pravico je še zlasti v luči pravosodja in notranjih zadev treba razumeti kot absolutno kategorijo, ki nikoli ne sme biti vsebinsko prilagojena družbenim razmeram. Prav zato smo na kolegij kot gosta povabili tudi uglednega pravnika kriminologa dr. Dragana Petrovca, ki je na to temo izdal tudi knjigo Nasilje pod masko. S tem smo v sistemu policije želeli spodbuditi razpravo in razumevanje vloge policije in spoštovanja človekovih pravic.

O tem bomo govorili tudi na posvetu o izvrševanju ustavne pravice do svobode izražanja sredi decembra na Brdu pri Kranju, kjer bomo predstavili ugotovitve omenjenega strokovnega nadzora in predlog sprememb zakonodaje.

Prav tako je ministrica na podlagi Zakona o organiziranosti in delu v policiji naslovila na Policijo usmeritve in obvezna navodila za ravnanje policije ob javnih shodih, s katerimi je preklicala usmeritve, ki jih je v tej zvezi izdal policiji nekdanji minister Aleš Hojs. Nove usmeritve temeljijo na ugotovitvah Ustavnega sodišča Republike Slovenije in upoštevajo dejstvo, da sta svoboda zbiranja in svoboda izražanja temeljni svoboščini, ki jih vsakomur priznava Ustava Republike Slovenije in sta pomembni predpostavki demokratične družbe, ob tem pa upoštevajo tudi ustavnopravni normativ, da svoboda zbiranja in združevanja ne varuje javnih shodov, pri katerih imajo organizatorji in udeleženci nasilne namene. Bistvo te svoboščine je v mirnem izražanju mnenj skupaj z drugimi ter zagotovitvi foruma za javno razpravo in odprto izražanje stališč o zadevah javnega ali skupnega pomena.

Ministrstvo za notranje zadeve je julija 2022 tudi naslovilo na Vrhovno državno tožilstvo zaprosilo za mnenje in razjasnitev pomena pojma organizator shoda. Tudi iz njihovega stališča, ki ga je MNZ prejel 5. avgusta 2022 izhaja, da pravica do spontanega demonstriranja pretehta nad obveznostjo prijave zbiranja, kadar je demonstracija neposreden odziv na določen dogodek ali dejstvo, posebej tedaj, ko bi zapoznel odziv naredil pravico do združevanja neaktualno. Vloge organizatorja ni moč pripisati za nazaj tistim posameznikom, ki so bili na shodu drznejši in glasnejši pri odražanju stališč in so širili vabila na shod po družbenih omrežjih oziroma se drugače izpostavljali, saj bi bila s tem ogrožena pravica do izražanja v luči svobode združevanja, kot se je izrazilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.

Zaradi ugotovitev iz poročila Varuha človekovih pravic, da so bila prisilna sredstva 5. oktobra 2021 s strani policije v določenih primerih uporabljena nesorazmerno in s tem nezakonito, smo zaradi suma storitve kaznivih dejanj že avgusta letos posredovali poročilo Varuha na Posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva. Z ugotovitvami v poročilu Varuha o sorazmernosti uporabe sile na protestih se v ministrstvu strinjamo. Institucija Varuh človekovih pravic je namreč ključna pri zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri tem v ministrstvu sledimo njegovim priporočilom in jih v največji meri tudi skušamo upoštevati.

Poudarjamo, da je glavno vodilo pri delu ministrstva preprečiti vpliv politike na delo policije, tudi pri pripravi sprememb Zakona o nalogah in pooblastilih policije. S tem želimo med drugim zagotoviti učinkovitejše delovanje policije pri opravljanju nalog, ki izhajajo iz njenih temeljnih zakonskih dolžnosti, in natančneje urediti posamezne mehanizme nadzora nad njenim delom. Predvsem pa želimo preprečiti vpliv politike v povezavi z uporabo prisilnih sredstev in tudi zamejiti oziroma natančneje urediti uporabo prisilnih sredstev, ko govorimo o uporabi zoper množico. S tem bomo Policijo naredili bolj odporno in neprebojno za poskuse politike, da bi se ta vpletala v njeno delo, ko opravlja strokovne naloge.

Dodajamo, da skupaj z Ministrstvom za pravosodje in Službo vlade za zakonodajo intenzivno pripravljamo tudi normativne rešitve v zvezi s prekrškovnimi postopki med covidom 19.

Ministrstvo za notranje zadeve pod vodstvom ministrice za notranje zadeve mag. Tatjane Bobnar je zavezano absolutnemu spoštovanju vladavine prava, ki jo sestavljajo trije konstitutivni elementi: zakonitost, demokracija ter človekove pravice in temeljne svoboščine.