Republika Slovenija je Okvirno konvencijo Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin ratificirala 25. februarja 1998 z Zakonom o ratifikaciji Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin.

Vlada je v času od sprejetja okvirne konvencije dalje Svetu Evrope predala pet poročil, in sicer 29. novembra 2000 (prvo poročilo), 6. julija 2004 (drugo poročilo), 28. aprila 2010 (tretje poročilo), 5. januarja 2017 (četrto poročilo) in 6. februarja 2020 (peto poročilo).

Na nadaljevalnem sestanku s predstavniki delegacije Sveta Evrope so predstavniki državnih organov tujim gostom predstavili pravni in politični položaj pripadnikov obeh avtohtonih narodnih skupnosti in romske skupnosti ter drugih etničnih skupnosti, ki živijo v Republiki Sloveniji. Razprava je potekala predvsem o boju proti stereotipom in predsodkom proti manjšinskim skupnostim, pregonu in kaznovanju sovražnega govora, podpori oddajam v italijanskem jeziku ter povečanju trajanja in pogostosti oddaj v javnih medijih v madžarskem jeziku, izboljšanju življenjskih in stanovanjskih razmer ter sistemu izobraževanja pripadnikov romske skupnosti, ki živijo v Sloveniji.

Na sestanku je bil predstavljen raziskovalni projekt »Analiza položaja hrvaške, nemške in srbske skupnosti v Republiki Sloveniji«, ki ga je izvedla Evropska pravna fakulteta Nove univerze.

Predstavniki nemško govoreče etnične skupine in predstavniki narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) v Sloveniji so predstavili svoje pobude in težnje po ustavnem priznanju, ki pa ne temeljijo na načelu avtohtonosti (z izjemo posameznih vasi srbske narodne skupnosti in nemško govoreče etnične skupine). Dialog z vsemi predstavniki se bo že v kratkem nadaljeval v okviru pristojnega Sveta Vlade Republike Slovenije za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki je zdaj stalno telo vlade, ter v Delovni skupini za trajni dialog s predstavniki nemško govoreče etnične skupine.

Drugi dan sestanka je bil posvečen ozaveščanju o mandatih Varuha človekovih pravic in Zagovornika načela enakosti med narodnimi in etničnimi skupnostmi.

V sklepni misli je direktor Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti, mag. Stanko Baluh, poudaril zavezanost Slovenije k zavzemanju za nadaljnjo krepitev pravic vseh oseb, ki živijo v državi, saj je prispevek narodnih skupnosti in drugih etničnih skupnosti v Sloveniji pomemben za razvoj slovenske družbe kot celote.