Skoči do osrednje vsebine

Državni sekretar mag. Rusjan obiskal Muzej sodobne umetnosti v Zagrebu

Državni sekretar mag. Marko Rusjan je 28. novembra v Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu nagovoril umetnike ter predstavnike slovenskih in hrvaških kulturnih institucij, ki s svojim delom in medsebojnim sodelovanjem prispevajo k živahni izmenjavi kulturnih odnosov med državama. Sprejem kulturnih delavcev je potekal v okviru državniškega obiska predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja v Zagrebu.
Državni sekretar mag. Marko Rusjan in direktorica Muzeja sodobne umetnosti v Zagrebu Zdenka Badovinac

Državni sekretar mag. Marko Rusjan in direktorica Muzeja sodobne umetnosti v Zagrebu Zdenka Badovinac | Avtor: Daniel Novakovič/STA

Kulturne delavce sta v muzeju, ki ga vodi Slovenka Zdenka Badovinac in je ena najbolj prepoznavnih kulturnih institucij v Zagrebu, sprejela predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Republike Hrvaške Zoran Milanović. Obisk v Zagrebu je bil zadnji uradni obisk slovenskega predsednika v tujini. 

Državni sekretar je v govoru na sprejemu kulturnih delavcev med drugim povedal: "V razvoju likovnih umetnosti dvajsetega stoletja in v iskanju posebne identitete sta pomembni vlogi odigrali že v devetnajstem stoletju ustanovljeni nacionalni društvi upodabljajočih umetnikov, še zlasti pa zagrebška likovna akademija. Na njej so vse do začetka druge svetovne vojne študirali tudi Slovenci. Ravno diplomanti zagrebške likovne akademije, z osrednjo skupino Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov, so bili osrednji protagonisti razvoja moderne umetnosti v Sloveniji po letu 1945.

Povezave, ki so jih vsa desetletja v bivši skupni državi in še onkraj njenega obstoja ohranjali posamezni muzeji, društva in posamezniki, so se izkazale kot smiselno in domiselno zastavljene oblike povezovanja dveh kultur, ki imata zaradi geografske, kulturne in tudi jezikovne bližine tudi danes dobro in vsestransko razvejeno sodelovanje.

Treba je poudariti, da Slovenija in Hrvaška v mednarodnem in bilateralnem okviru na primerljiv način skrbita za skupno dediščino in podpirata projekte kulturnih ustvarjalcev. Trenutno smo pred skupnim vpisom nesnovne kulturne dediščine tradicij reje lipicancev na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, sodelujemo pri obnovi Ravnikarjevega spominskega kompleksa nekdanjega italijanskega fašističnega taborišča Kampor na otoku Rab ter smo partnerji pri obnovi in postavitvi skupne razstave v Auschwitzu-Birkenau."

Ob koncu govora je državni sekretar poudaril, da ravno sodelovanje med državama na področju kulture najbolje pokaže, kako je kultura lahko most med državama, da nas kultura povezuje, krepi in spodbuja ter omogoča nove skupne vizije. Državni sekretar je prepričan, da tovrstno sodelovanje in povezovanje med državama odlično uspevata.