V Register agrarnih skupnosti v Sloveniji je vpisanih 34, v poslovni register pri Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve pa 357 agrarnih skupnosti. Člani agrarnih skupnosti imajo v lasti preko 77 tisoč hektarjev zemljišč, kar predstavlja 3,67 odstotka celotne površine Slovenije. V povprečju ima agrarna skupnost 33,95 članov. Večina agrarnih skupnosti ima površino od 15 do 300 hektarjev.

Svoj današnji obisk je ministrica Irena Šinko začela v Filipčjem Brdu, kjer se je udeležila sestanka Skupine za spremljanje stanja agrarnih skupnosti v Sloveniji. Člani skupine so ministrici predstavili stanje na področju agrarnih skupnosti, odprte zadeve, s katerimi se soočajo, med katerimi so izpostavili tudi pomen vključevanja mlajših generacij v te skupnosti in njihovo upravljanje ter pravne postopke, ki potekajo na sodiščih z dedovanjem itd. Izpostavili so velik pomen obstoja in delovanja teh skupnosti, ki ima širše poslanstvo, med drugim za ohranjanje narave, za družbo, za sobivanje, za vzdrževanje in motivacijo ohranjanja in poseljenosti podeželja ter za nadaljnji obstoj in prenos te oblike premoženja naslednjim generacijam.

Ministrica Irena Šinko je po srečanju dejala, da ministrstvo že vrsto let odlično sodeluje na področju agrarnih skupnosti in skupne lastnine. »Sodelovanje je intenzivno in plodno. Na ministrstvu se zavedamo pomena kolektivne lastnine na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter vloge agrarne skupnosti, kot nosilca skupnostnega gospodarjenja s temi zemljišči. Agrarne skupnosti, ki smo jih danes spoznali, delujejo zelo pozitivno in se zavedajo trajnostnega gospodarjenja. Izpostavili so številne izzive s katerimi se soočajo, le ti pa se lahko z dobrim sodelovanjem med delovno skupino in agrarnimi skupnostmi premagajo. Prednost agrarnih skupnosti vidim v socialnem vidiku, torej da se ljudje družijo in se naučijo dela in sodelovanja v skupnosti.« Po besedah ministrice so te skupnosti zaradi manjše ekonomske vloge pogosto spregledane, čeprav so prepoznane kot pomembna skupnost na podeželju, ki zagotavlja trajno gospodarjenje s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, skupno uresničevanje interesov prebivalcev na podeželju, ohranjanje poseljenosti in običajev na podeželju ter razvoj podeželja. »Poleg socialne in okoljske vloge pa imajo agrarne skupnosti pomembno vlogo tudi pri ohranjanju slovenstva, še zlasti je to moč zaznati pri vas.« Sledil je ogled zemljišč, ki jih upravlja Agrarna skupnost Filipčje Brdo.

Nekaj splošnih informacij o agrarnih skupnosti

Slovenija

Leta 1994 je bil sprejet Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti (ZPVAS) ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, s katerim je bilo premoženje agrarnih skupnosti vrnjeno neposredno članom nekdanjih agrarnih skupnosti, ki so tako postali solastniki oziroma skupni lastniki nepremičnega premoženja. Premoženje je bilo agrarnim skupnostim odvzeto z Zakonom o agrarnih skupnostih iz leta 1947 in Zakonom o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti iz leta 1965. Takrat je bilo premoženje podržavljeno, razglašeno za »občeljudsko imovino«. Leta 1994 se je zgodil obraten proces, ko se je premoženje agrarnih skupnosti vrnilo nekdanjim članom. V skladu z ZPVAS, katerega glavni namen je bil ponovna vzpostavitev agrarnih skupnosti in vrnitev premoženja, se je v večini primerov ponovno vzpostavljenih agrarnih skupnosti premoženje vrnilo v obliki solastniškega deleža (solastnina), v nekaterih primerih pa tudi kot skupna lastnina neposredno članom agrarnih skupnosti. Po ZPVAS se je namreč premoženje vračalo tistim, ki jim je bilo odvzeto, torej članom bivših agrarnih skupnosti in ne agrarnim skupnostim. ZPVAS nima določb glede upravljanja in razpolaganje s tem premoženjem. Leta 2015 je bil sprejet Zakon o agrarnih skupnostih, ki je uredil poseben način upravljanja in razpolaganja s premoženjem članov agrarnih skupnosti na način, da odločitve o teh poslih sprejemajo organi agrarne skupnosti.

Italijanska republika – jusi, srenje

Agrarne skupnosti v Italiji neprekinjeno delujejo že nekaj stoletij in so organizirane v obliki jusov ali srenj. Začetki jusov ali srenj segajo v čase okrog leta 1500. Premoženje je bilo v času plemstva knjiženo na ime skupnosti in ne na posamezne lastnike. Zemlja jusov ali srenj je bila neodtujljiva, nezasegljiva, na njej so nastajali skupni objekti (npr. cerkve, pokopališča, šole). Skupna lastnina se je obdržala do začetka 20. stoletja, ko so fašistične oblasti pravice jusarjev in skupno lastnino odpravile z zakonom, ki je določil, da imajo pravico užitka vsi prebivalci katastrske občine. Jusarska lastnina je v letu 1927 uradno izginila. Italija je nov zakon o skupni lastnini sprejela leta 2017. Pravne podlage za vnovično uveljavitev skupne lastnine so dali Evropska listina o krajevni avtonomiji (1985) in zakon iz leta 1994 ter Deželni zakon Furlanije Julijske Krajine št. 3 iz leta 1996. Jusi ali srenje so danes priznani kot pravne osebe, v katerih člani v skladu s temeljnim aktom odločajo o gospodarjenju. Lastnik premoženja ni posameznik, temveč jus ali srenja. Premoženje izhaja iz verige predhodnih skupnosti in jus ali srenja sta ga v skladu s svojimi internimi pravili dolžna ohraniti za prihodnje rodove. Pri načinu posedovanja, ki je prisoten v agrarnih skupnostih (srenjah, jusih), ni pomemben posameznik in tudi ni individualnega lastnika. V srenjah in jusih je namreč lastnik skupnost. Gre za skupnost, ki izhaja iz dolge verige predhodnih skupnosti in ki je dolžna ohraniti lastnino, gozdove in pašnike za bodoče rodove. Skupnost goji do zemlje globoko spoštovanje, ker jo mora ohraniti za otroke in vnuke, tako, kakršno jo je prejela od očetov in dedov.

V drugem delu obiska si je ministrica na povabilo Agrarne skupnosti iz Trsta na terenu ogledala primere delovanja agrarnih skupnosti v Italiji. Svoj obisk je zaključila z udeležbo na posvetu Pravne poti za priznanje Jusov, srenj v Italiji in Sloveniji. V svojem nagovoru je poudarila pomen Jusov in srenj za slovensko skupnost in razvoj podeželja. »Vaše zavzemanje za slovensko zemljo in ohranjanje slovenskega je izjemno. Želim pa tudi izpostaviti Zakon o agrarnih skupnostih, ki zadeva prav vas, ki imate zemljišča na obeh straneh meje, saj omogoča agrarnim skupnostim, ki so registrirane v drugi državi in postopki vračanja premoženja še niso končani, da se vrne premoženje na agrarno skupnost, ki je pravna oseba v drugi državi. To pomeni, da vam ne bo potrebno v Sloveniji na novo registrirati agrarne skupnosti, ampak boste s premoženjem, ki vam je bilo ali še bo vrnjeno, gospodarili po pravilih, ki veljajo za vašo agrarno skupnost. To bo bistveno poenostavilo gospodarjenje z zemljišči na obeh straneh meje.«