Skoči do osrednje vsebine

Na Bledu tradicionalni posvet Javne službe kmetijskega svetovanja

Ministrica Irena Šinko se je danes udeležila prvega dne sicer dvodnevnega 37. tradicionalnega posveta Javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS) o razvoju kmetijstva in napredku območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje. V okviru posveta, ki poteka tudi v hibridni obliki, bodo jutri predstavljeni tudi projekti Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP).

Ministrica stoji za govorniškim pultom in govori.

Ministrica Irena Šinko | Avtor Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

1 / 3

Vsebinska področja dela javne službe kmetijskega svetovanja so široka in zajemajo zlasti svetovanje v zvezi s tehnološkim, gospodarskim in okoljevarstvenim področjem opravljanja kmetijske dejavnosti. V izhodiščih za Pripravo programa dela JSKS za leto 2023 je MKGP določil naslednje prioritete dela: implementacija Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (SN SKP) za Slovenijo, s poudarkom na vključevanju kmetijskih gospodarstev v intervencije KOPOP (Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila), SOPO (Sheme za okolje in podnebje) in eko sheme, ter vsebine povezane s podnebnimi spremembami. Izjemno pomembno pa je tudi znanje, inovacije in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželskih območjih za nemoteno preskrbo z varno, zdravo in kakovostno hrano, ob upoštevanju podnebnih sprememb in varovanja okolja.

Ministrica Irena Šinko je v uvodnem delu posveta izpostavila vsebine SN SKP: »Veliko pozornost namenja kontinuiteti izjemno pomembnih plačil, kot so neposredna plačila in proizvodno vezana plačila v okviru I. stebra SKP ter plačila OMD (območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost) v okviru II. stebra SKP, ki zagotavljajo stabilni dohodkovni položaj v kmetijstvu. Da na prostoru Slovenije poteka kmetijska pridelava tudi na manj ugodnih pridelovalnih pogojih, so strokovnjaki prepoznali že pred več kot tremi desetletji in leta 1990 pripravili prvo razvrstitev naselij v t. i. Območja z omejenimi naravnimi dejavniki v RS. Seznam je bil edini okvir za podpore kmetijskim gospodarstvom v težjih pridelovalnih pogojih vse do leta 2004. Z vstopom Slovenije v Evropsko skupnost smo določili območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost oziroma, krajše OMD, kot jih poznamo danes. Plačila OMD so se znatno povečala in predstavljala pomemben delež sredstev razvoja podeželja v vseh dosedanjih programskih obdobjih.«

Zbrane je nagovoril tudi direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič. V svojem nagovoru poudaril, da so spremembe stalnica tudi kmetijstva. »Nove tehnologije, vremenski pojavi, zakonodajne rešitve, novi ukrepi Skupne kmetijske politike in še marsikaj. Kmet se mora vseskozi prilagajati novim razmeram. A ne glede na to, v kakšnih razmerah deluje slovenski kmet, se morata zbornica in Javna služba kmetijskega svetovanja temu prilagoditi, še posebej sedaj, ko bomo morali kmete pripraviti in usmerjati v novem programskem obdobju skupne kmetijske politike 2023-2027. Z znanjem, izkušnjami in idejami, ki jih ima javna služba kmetijskega svetovanja in zbornica kot celota, bomo lahko oplemenitili poslanstvo, ki ga opravljamo kmetje vsak dan, to pa je pridelava hrane.«

Prek video povezave je udeležence posveta nagovoril tudi generalni direktor direktorata Evropske komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja Wolfgang Burtscher.

Do leta 2009 je bilo plačilo OMD dodeljeno glede na razvrstitev kmetij v težavnostne razrede. Potreba po natančnejšem vrednotenju težavnostnih razmer na kmetijsko gospodarstvo je vodila v natančno vzpostavitev točkovanja kmetijskih gospodarstev in v njegovo uveljavitev že v letu 2010. Po 12 letih je bil model točkovanja kmetijskih gospodarstev v OMD v letošnjem letu pomembno posodobljen, dopolnjen in nadgrajen.

Ključna sprememba v SN SKP  je poleg posodobitve točkovanja še ukinitev fiksnega dela plačila, kar pomeni, da bo plačilo odvisno le od točk, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo v OMD. Prenova sistema plačil za OMD ohranja zavezo po skrbni obravnavi teh območij, hkrati pa bolj ciljno naslavlja ohranjanje najtežjih pridelovalnih površin.

Uspešen razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja je mogoč le ob povezovanju in sodelovanju med vsemi deležniki pri prenosu znanja in inovacij. »Spodbujali bomo razvojne mreže deležnikov v sistemu AKIS (sistema prenosa znanja in inovacij v kmetijstvu – angleško: Agricultural Knowledge and Innovation System), iskanje inovativnih rešitev konkretnih izzivov kmetovalcev,  specializirana svetovanja in usposabljanja«, je povedala ministrica.

V SN SKP  se za AKIS namenja 33,26 milijona evrov, kar na letni ravni v primerjavi s prejšnjim obdobjem pomeni 90,6 % povečanje alokacije sredstev za sistem AKIS. Sistem AKIS bo osredotočen na vsebine prehoda v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno kmetijstvo. Financiran bo tudi z nacionalnimi sredstvi za kmetijsko izobraževanje, znanstveno-raziskovalno dejavnost in delovanje javnih služb. Za področje digitalizacije pa bodo na voljo tudi sredstva v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO).

Prav tako želi MKGP povečati raven usposobljenosti končnih upravičencev preko različnih oblik in metod prenosa znanja, ki vključujejo tudi lokalno uporabo znanja z ogledi in demonstracijami na terenu. Za uspešen prenos znanja do uporabnikov se strokovnjaki zaposleni v JSKS redno usposabljajo. Cilj izobraževanja je nadgradnja strokovnega znanja svetovalcev ter prenos novosti do kmetovalcev in drugih prebivalcev podeželja. Pri pripravi programa JSKS sodeluje s strokovnimi inštitucijami s področja kmetijstva, živilstva in drugih strokovnih področij, zaposleni na JSKS se izobražujejo tudi znotraj mednarodnega izobraževanja CECRA (angleško Certificate of European Consultants). To je evropski standard za metodološko usposabljanje kmetijskih svetovalcev na podeželju, ki dokazuje ustrezno usposobljenost kmetijskih svetovalcev za svetovanje kmetijam in na podeželju. Podrobnosti strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023 – 2027 je udeležencem predstavila tudi generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo Maša Žagar.

Posveta se bo jutri, ko bodo predstavljeni tudi projekti Evropskega inovacija partnerstva (EIP), udeležila državna sekretarka Tatjana Buzeti.