Tekom dneva so organizatorji pripravili delavnico, okroglo mizo, vodeno poskušino olj, razstavo zgodovine oljkarstva, predstavitev mladih oljčnih olj ter zaključno prireditev s podelitvijo priznanj. Slednjega se je udeležila tudi ministrica Irena Šinko. Priznanje Šampion 2022 je prejel Vanja Dujc.

Oljka igra pomembno vlogo pri oblikovanju krajine, bogati sredozemsko prehrano in je lahko pomemben razvojni, socialni in politični dejavnik podeželja, ki ga je potrebno inovativno izkoristiti. Današnja prireditev je povezovala raziskovalce, pridelovalce, predelovalce in gospodarstvenike, katerih delo je neposredno povezano z oljčnim oljem. Gostili so domače in tuje strokovnjake, osrednji namen pa je bilo pospeševanje nadaljnega trajnostnega razvoja slovenskega oljkarstva, ki bi vključila vse deležnike te panoge, od kmetijstva, hrane, prehrane, zdravja, raziskovanja in izobraževanja oz. prenosa znanja.

Ministrica Irena Šinko se je udeležila sklepnega dela prireditve, kjer so tudi podelili priznanja. V svojem nagovoru je poudarila pomen oljkarstva v Sloveniji kot kmetijsko panogo in kulturno dediščino. »Značilnost kulturne pokrajine naše Primorske so sredozemske kulture, med katerimi so najbolj značilne prav oljke. Sodobno oljkarstvo od kmeta ne zahteva le skrbno delo v oljčniku, temveč tudi široko poznavanje pridelave, varstva in obiranja oljk, ki so pogoj za zdrav in obilen pridelek. Dober oljkar pa mora poznati tudi zahtevno področje kakovosti oljčnega olja, ki je v EU posebej urejeno s tržnimi standardi. Izobraževanje oljkarjev na tem širokem področju je omogočeno s povezanim delom javne službe kmetijskega svetovanja, javne službe v oljkarstvu in javne službe varstva rastlin.« Nadalje je ministrica izpostavila, da je Slovenija v evropskem merilu sicer majhna proizvajalka oljčnega olja in da je količina oljčnega olja neprimerljiva z večjimi državami proizvajalkam. »Zato v količini ne moremo konkurirati z drugimi, tudi v ceni ne, saj so stroški pridelave zaradi večinoma razdrobljene zemljiške strukture in strmih leg višji. Je pa slovensko oljkarstvo lahko konkurenčno po kakovosti oljčnega olja. In interes oljkarjev za proizvodnjo visoko kakovostnega oljčnega olja se kaže v večletni proizvodnji Ekstra deviškega oljčnega olja Slovenske Istre z zaščiteno označbo porekla.«

Ministrica Šinko je tudi spomnila, da je bilo v zadnjih letih v oljkarstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer veliko slabih letin. »Za visoko kakovost oljčnega olja je poleg ugodnih vremenske razmer pomembna tudi lega, tla, sorte, dobra oskrba, namakanje in zdravstveno varstvo oljk ter pravočasno obiranje oljk, predelava v oljarni in skladiščenje oljčnega olja. Za vse to pa je ključno znanje in povezanost oljkarske stroke ter oljkarjev samih. Številne nagrade slovenskim oljkarjem na mednarodnih tekmovanjih potrjujejo, da slovenski oljkarji zmorete proizvesti oljčno olje vrhunske kakovosti.« Zato je ministrica najuspešnejšim oljkarjem in oljkarkam iskreno čestitala za njihovo delo in izjemne dosežke. Ob koncu pa je dodala, da  je oljka trpežno drevo, saj lahko živi in rodi tudi več sto let. »Simbolizira vrednote miru, modrosti in harmonije. Zato se lahko k praznovanju svetovnega dneva oljk pridružimo tudi vsi, ki se zavedamo pomena oljkarstva za kulturno dediščino, okoljsko trajnost in življenje samo.«

Okrogle mize na temo Ukrepi za trajnostno oljkarstvo v Sloveniji, ki lahko vplivajo na uspešen obstoj in razvoj slovenskega oljkarstva, se je udeležila v.d. generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Maša Žagar.

Prireditev je že sedmo leto zapored potekala v organizaciji Inštitua za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča Koper v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Mestno občino Koper, Zvezo društev oljkarjev Slovenije, Javno službo v oljkarstvu, Šolskim centrom Nova Gorica ter podjetji Petzl, Kolektor in Metrofood.si.