Skoči do osrednje vsebine

26. november je svetovni dan oljke – simbola miru, modrosti in harmonije

26. novembra, obeležujemo svetovni dan oljke, ki ga je leta 2019 razglasila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO, s ciljem zaščititi oljko in spodbujati vrednote miru, modrosti ter harmonije, ki jih oljka simbolizira.

Oljkarstvo je tradicionalna kmetijska panoga v Slovenski Istri in Goriških Brdih, začetki pa segajo daleč v obdobje rimskega cesarstva.

Oljčni nasad

Oljčni nasad | Avtor Špela Guštin

Sodobno oljkarstvo od kmeta ne zahteva le skrbno delo v oljčniku, temveč tudi široko poznavanje pridelave, varstva in obiranja oljk, ki so pogoj za zdrav in obilen pridelek. Dober oljkar pa mora poznati tudi zahtevno področje kakovosti oljčnega olja, ki je v EU posebej urejeno s tržnimi standardi. Izobraževanje oljkarjev na tem širokem področju je omogočeno s povezanim delom javne službe kmetijskega svetovanja, javne službe v oljkarstvu in javne službe varstva rastlin.  V Sloveniji prevladujejo mali oljkarji, ki niso tržno usmerjeni, vendar pa imajo veliko vlogo pri ohranjanju kulturne krajine in turizma. Številne nagrade slovenskim oljkarjem na mednarodnih tekmovanjih potrjujejo, da je slovensko oljčno olje vrhunske kakovosti.

Ministrica Irena Šinko ob svetovnem dnevu oljke izpostavlja, da je »količina slovenskega oljčnega olja neprimerljiva z večjimi državami proizvajalkami, zato ne moremo konkurirati s sosednjimi državami. Žal tudi v ceni ne, saj so stroški pridelave zaradi večinoma razdrobljene zemljiške strukture in strmih leg višji. Slovensko oljkarstvo pa je lahko konkurenčno s kakovostjo oljčnega olja. Interes oljkarjev za proizvodnjo visoko kakovostnega oljčnega olja se kaže v večletni proizvodnji 'Ekstra deviškega oljčnega olja Slovenske Istre' z zaščiteno označbo porekla.« Oljka simbolizira vrednote miru, modrosti in harmonije, »zato se lahko k praznovanju svetovnega dneva oljk pridružimo tudi vsi, ki se zavedamo pomena oljkarstva za kulturno dediščino, okoljsko trajnost in življenje samo.«

O oljkarstvu v Sloveniji

Na slovenskih tleh se je oljkarstvo uveljavilo kot pomembna kmetijska panoga že v času Rimljanov. Že med 16. in 18. stoletjem so oljčno olje uporabljali kot izvrstno začimbo, le s težavo pa je v tistem času tekmovalo s francoskimi in italijanskimi olji. Danes se slovensko oljčno olje zaradi izjemne kakovosti postavlja ob bok vsem drugim vodilnim pridelovalkam oljčnega olja na svetu, kar dokazujejo številne svetovne, mednarodne nagrade naših pridelovalcev. Uporaba in uživanje ekstra deviškega oljčnega olja danes predstavljata življenjski slog, ker je to olje tudi sinonim za zdravje, lepoto in kakovost življenja.

Oljčno olje, proizvedeno v Sloveniji, je cenjeno in prepoznavno po svoji visoki kakovosti in senzoričnih lastnostih, ki nastanejo zaradi številnih dejavnikov. Dejavniki, ki na to najbolj vplivajo, so: uvajanje novih tehnoloških rešitev v predelovanje in hrambo olja; zgodnejši roki obiranja, ki so značilni za to območje in ki se za določene sorte začnejo že v drugi polovici septembra; geografski položaj, ki se šteje za robno severno območje, ki je še ugodno za gojenje oljk; ter specifičen sortiment, ki ga istrski oljkarji že od davnine bogatijo z izbiro oljk, ki v teh posebnih razmerah lahko bogato rodijo in dajo kakovostna olja.

Istro kot regijo nekateri poznavalci uvrščajo na prvo mesto po kakovosti oljčnih olj na svetu. A kmetovanje in sama pridelava olja tam nista enostavna zaradi zahtevnega geografskega terena, zgodnejšega obiranja oljk in specifičnega sortimenta, ki v teh posebnih razmerah dajejo kakovostna olja. Zaradi teh dejavnikov tudi masovna proizvodnja ni mogoča.

Ob svetovnem dnevu oljke bo danes, 25. novembra, v Kopru v organizaciji Inštituta za oljarstvo, Znanstveno raziskovalnega središča Koper, potekal tematski dogodek, v okviru katerega bo tudi okrogla miza o ukrepih za trajnostno oljkarstvo v Sloveniji (od 11:00 dalje), sodelovala bo generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Maša Žagar. Dogodek se bo zaključil s podelitvijo nagrad »Mlado oljčno olje« (ob 18:00), ki se je bo udeležila ministrica Irena Šinko.

Ali ste vedeli, da…

  • samooskrba z oljčnim oljem v Sloveniji v povprečju znaša le 25 odstotkov. V dobrih letinah je mogoče proizvesti do 1000 ton oljčnega olja (v 2018), žal pa je bilo v zadnjih letih zaradi neugodnih vremenskih razmer ali oljčne muhe več slabih letin;
  • so za slovensko oljkarstvo značilna majhna kmetijska gospodarstva (75 odstotkov kmetijskih gospodarstev ima manj kot 0,3 hektarja oljčnikov) in razdrobljenost oljčnikov; skupna površina oljčnikov v Sloveniji predstavlja 0,3 odstotka vseh kmetijskih zemljišč. Večina oljčnikov je v Slovenski Istri (96 odstotkov), oljke pridelujejo tudi na Goriškem, v Goriških Brdih, Vipavi in na Krasu. Z redno obnovo ali novimi zasaditvami bi se skupna površina oljčnikov lahko povečala do 3000 hektarjev;
  • površina oljčnikov v Evropski uniji obsega 4 milijone hektarjev, od tega v Sloveniji le 2500 hektarjev;
  • je Slovenija majhna proizvajalka oljčnega olja; delež proizvodnje slovenskega oljčnega olja v mednarodnem okolju količinsko v tonah predstavlja le 0,02 odstotka svetovne proizvodnje;
  • potrošnja v Sloveniji v zadnjih letih znaša 2200-2800 ton oljčnega olja (1,2-1,4 litra na prebivalca na leto);
  • imamo v Sloveniji zaščiteni dve ekstra deviški oljčni olji z zaščiteno označbo porekla (ZOP), in sicer »Ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre« od leta 2007 in oljčno olje »Istra«, ki je bilo zaščiteno skupaj z Republiko Hrvaško (od 2019).