Skoči do osrednje vsebine

Predlog Zakona o zaščiti prijaviteljev danes v Državnem zboru

V državnem zboru je danes potekala splošna razprava o predlogu Zakona o zaščiti prijaviteljev, ki predstavlja enega najpomembnejših zakonodajnih projektov Ministrstva za pravosodje v zadnjem letu dni.

V tem času smo organizirali številne sestanke, strokovna srečanja in okrogle mize, na katerih smo uskladili predlog besedila, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela 19. oktobra letos.

Prijava kršitev in odprava nepravilnosti je v javnem interesu. Prispeva k boljši kakovosti in ustreznosti storitev, zaščiti finančnih interesov Republike Slovenije in Evropske Unije ter h krepitvi pravne države in vladavine prava. Družba potrebuje žvižgače, zato jih je potrebno ustrezno zaščititi. Vsaka država mora imeti imunski sitem, ki ji omogoča, da se odzove na nepravilnosti. Žvižgači z zaznavo nepravilnosti predstavljajo pomemben del tega sistema.

Z Zakonom o zaščiti prijaviteljev se vzpostavljajo sistemski mehanizmi za prijavo kršitve in zaščito prijavitelja. Pri tem smo izhajali iz nekaterih že uveljavljenih rešitev, na primer v finančnem sektorju ali v zasebnem sektorju, kjer že sedaj dajejo skladnosti poslovanja poseben poudarek.

Poleg tega se z zakonom v slovenski pravni red prenaša Direktiva EU 2019/1937 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije. 

Prvi del zakona določa obveznost vzpostavitve prijavnih poti za zavezance v javnem in zasebnem sektorju z več kot 50 zaposlenimi. Gre za preko 2500 zavezancev za vzpostavitev notranje prijavne poti, medtem, ko bo zunanje prijave obravnavalo 24 nadzornih državnih organov v okviru svoje stvarne pristojnosti. 

Drugi del zakona določa prepoved povračilnih ukrepov ter ureja zaščitne ukrepe za pomoč prijaviteljem. Prijavitelji, ki bodo prijavili kršitve predpisov, bodo deležni zaščite pred razkritjem njihove identitete, pa tudi zaščite v primeru povračilnih ukrepov.

Nova ureditev prinaša tudi druge novosti. Komisija za preprečevanje korupcije bo nadgradila svoje dosedanje izkušnje pri delu z žvižgači, nevladne organizacije pa bodo pod določenimi pogoji lahko pridobile status organizacije v javnem interesu.

Predlog zakona je bil predmet dveh krogov strokovnega in medresorskega usklajevanja, v katerega so bili vključeni deležniki iz javnega in zasebnega sektorja, neodvisne institucije, kot je KPK, ter civilna družba (na primer Center za zaščito žvižgačev in Transparency International Slovenija). Predlogi deležnikov, ki smo jih prejeli v postopku usklajevanja, so bili v največji meri upoštevani, veseli pa nas, da predlog podpira tudi KPK, ki bo imela v prihodnje pomembne sistemske pristojnosti na področju zaščite prijaviteljev.