Na okrogli mizi, ki je potekala v okviru ministrskega zasedanja Sveta Globalnega partnerstva za umetno inteligenco, so poleg ministrice sodelovali Rajeev Chandrasekhar, indijski minister za elektroniko in informacijsko tehnologijo, Janil Puthucheary, singapurski minister za komunikacije in informacije, Petr Očko, namestnik češkega ministra za industrijo in trgovino, pristojen za digitalizacijo in inovacije, ter José Gustavo Sampaio Gontijo, namestnik brazilskega ministra za znanost, tehnologijo in inovacije. Sogovorniki so poudarili, da ima umetna inteligenca ogromen potencial za iskanje rešitev za nekatera najbolj pereča vprašanja družbe, pri tem pa izpostavili, da je treba upoštevati tudi etični vidik uporabe te tehnologije. Zato so ustrezne vladne strategije bistvenega pomena za spodbujanje zaupanja v umetno inteligenco in njeno uporabo, so ocenili.

Ministrica dr. Stojmenova Duh je na okrogli mizi povedala, da je treba povečati število ekspertov na področju umetne inteligence, še posebej je treba zanimanje za to področje okrepiti med ženskami. Treba je povezati tudi državo, gospodarstvo, civilno družbo, akademsko in raziskovalno sfero. Ministrica je izpostavila, da je treba osveščati ljudi, da bodo razumeli in prepoznali izjemen potencial uporabe umetne inteligence, ki pa mora biti zato visokokakovostna, pregledna in etična ter osredotočena na ljudi in delovati v njihovo dobro. »V Sloveniji je umetna inteligenca eno od prednostnih področij digitalne preobrazbe: imamo več kot 40 let raziskovalnih izkušenj in več kot 30 let izkušenj na področju visokošolskega izobraževanja,« je povedala. Mednarodno priznanje Sloveniji za to je po njenih besedah ustanovitev Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco, ki je bila leta 2021 v Ljubljani ustanovljen pod okriljem Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Slovenski strokovnjaki na Institutu Jožef Stefan so skupaj z Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) sodelovali tudi pri oblikovanju Observatorija za umetno inteligenco, vzpostavljamo pa tudi nacionalni observatorij za to tehnologijo, je še dodala slovenska ministrica za digitalizacijo.

Srečala se je še s predstavniki Nacionalnega muzeja znanosti in inovacij Miraikan, ki velja za zgleden primer sodelovanja univerz in raziskovalnega sektorja pri projektih varovanja okolja, raziskovanja vesolja in znanosti o življenju. Dr. Emilija Stojmenova Duh je obiskala tudi japonsko ministrstvo za notranje zadeve in komunikacijo, kjer jo je sprejel državni sekretar Hiroshi Yoshido. Strinjala sta se, da moramo s pomočjo digitalizacije uravnotežiti gospodarski razvoj, nasloviti konkretne izzive in ustvariti boljšo družbo, osredotočeno na človeka in njegovo dobrobit.

Za nadaljnje poglabljanje meddržavnega sodelovanja med Slovenijo in Japonsko je bil še posebej pomemben obisk Pošte Japonske, kjer se je srečala s Hirozo Masudom, predsednikom Japonske pošte, in Yasuhisa Iidom, njenim izvršnim direktorjem. Japonska pošta je zgled poštnim poštnim službam po celem svetu, saj ima odlično razvejano mrežo poslovalnic po državi, v sklopu katerih lahko izvaja opismenjevanje in krepitev digitalnih veščin državljanov, predvsem starejših. Ob tem so ministrica in gostitelja napovedali, da bosta Japonska in Slovenija ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov vzpostavili pilotni projekt za krepitev vlog poštnih poslovalnic na področju digitalnega opismenjevanja prebivalstva.

Digitalna preobrazba je bila tudi v ospredju srečanja ministrice z japonskim namestnikom ministra za digitalno preobrazbo Koichijem Akaishijem in Toshiyukijem Zanmo, ki vodi mednarodno strategijo pri Digitalni agenciji. S predstavnikoma agencije so si izmenjali izkušnje in dobre prakse na področju računalništva v oblaku, umetne inteligence, podatkovne ekonomije, usposabljanja in privabljanja strokovnjakov s področja informacijske tehnologije, položaju žensk poklicih v znanosti, tehnologiji, inženiringu in matematiki ter izzivih sovražnega govora in dezinformacij. Ob tem so poudarili, da je pri oblikovanju digitalnih storitev nujna osredotočenost na uporabnika, na njegovo usposobljenost in zaupanje v uporabo tehnologij.