Knjižnice že dolgo niso več samo knjižnice. Danes sprejemajo mnoge nove funkcije in širijo svoje poslanstvo. Najbolj uspešno in celostno med vsemi kulturnimi institucijami povezujejo fizični in digitalni svet.

Knjižnice so široko dostopni, vsem odprti javni prostori. So prostori okrog katerih raste, se krepi in razvija skupnost, s srečevanjem, druženjem, z izmenjavo znanja in skozi dialog. Zato so knjižnice povezovalci in graditelji skupnosti prihodnosti.

Knjižnice so najbolj številčne javne kulturne institucije, z najbolj razvejano mrežo. Spremljajo in razumejo potrebe in trende v okolju, državljanom zagotavljajo zanesljive storitve in prispevajo k njihovi boljši informacijski pismenosti. Zato so za Ministrstvo za kulturo ključne in nepogrešljive pri razvoju bodočih kulturnih politik in drugih strateških dokumentov.

Nedvomno je pred nami mnogo izzivov, ki jih knjižnice prepoznavajo tudi v svoji Strategiji razvoja slovenskih splošnih knjižnic. Že danes je vsaka knjižnica fuzija knjižnih polic in interneta, a digitalna preobrazba se bo še nadaljevala. Ob tem bomo vse bolj soočeni z vzporednimi kriznimi stanji, v katerih se ne bomo več mogli učiti od dobrih primerov svojih predhodnikov. V takšnih razmerah se bomo morali učiti in podpirati predvsem drug drugega. Zato bodo strokovna omrežja, znotraj katerih se bomo lahko oprli na sogovornike s sorodnimi problemi in izkušnjami, še pomembnejša.

Na fotografijah je nova in sodobna Valvasorjeva knjižnica Krško, ki je letos odprla svoja vrata. V knjižnici med drugim skrbijo za baročno Kapucinsko knjižnico, del kapucinskega samostana, ki je bil v Krškem ustanovljen leta 1644. Med stoletja starimi knjigami je tudi izvod biblije, ki jo je leta 1584 v slovenščino prevedel domačin Jurij Dalmatin.