Skoči do osrednje vsebine

Zasedanje Sveta EU za zunanje zadeve v formatu ministrov za obrambo

V Bruslju je danes potekalo zasedanje Sveta EU za zunanje zadeve v formatu ministrov za obrambo, ki se ga je udeležil državni sekretar za obrambo dr. Damir Črnčec. V ospredju razprave so bile obrambne zmogljivosti EU.

Obrambni ministri o misijah in zmogljivosti za hitro napotitev

Visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell je obrambne ministre uvodoma seznanil glede vojaške podporne misije EU za Ukrajino (angleško The European Union Advisory Mission – EUMAM), za katero so zunanji ministri včeraj potrdili sklep o začetku njenega izvajanja. Misija EUMAM Ukrajina bo dvoletna in brez izvršilnih pooblastil, potekala pa bo na ozemlju držav članic EU. Namenjena bo izključno usposabljanju ukrajinskih oboroženih sil in ne operativnim nalogam.

Slovenija misijo razume kot osrednjo platformo za usposabljanje ukrajinskih oboroženih sil na evropski ravni, s sodelovanjem v njej pa bomo nadgradili našo dosedanjo politično-diplomatsko, materialno-finančno, humanitarno in vojaško podporo ob hkratnem zavzemanju za mirno rešitev konflikta, je poudaril državni sekretar za obrambo dr. Damir Črnčec. Slovenija namerava sodelovati v aktivnostih usposabljanja in v poveljniško-štabnih strukturah misije.

Ministri so govorili o morebitni vojaški misiji v podporo oboroženim silam Nigra, saj je regija Sahel pomembna za varnost EU, tako z vidika boja proti terorizmu, kot tudi naslavljanja ilegalnih migracij ter varovanja človekovih pravic v regiji. Glede pomorske operacije EU Atalanta so ministri podprli možnost njenega preoblikovanje v operacijo za zagotavljanje pomorske varnosti.  

Obrambni ministri so govorili tudi o napredku pri vzpostavljanju zmogljivosti EU za hitro napotitev, opredeljeno v implementaciji marca letos sprejetega Strateškega kompasa. Temelji na revidiranem konceptu bojnih skupin EU (angleško EU Battlegroup – EUBG), pri čemer bodo vojaške sile s približno 5000 pripadniki opremljene z vrsto različnih zmogljivosti. Izdelana sta  dva operativna scenarija, ki sta del predhodnega vojaškega načrtovanja, in sicer za naloge reševanja in evakuacije ter za začetno fazo stabilizacije. Sledilo je poročanje o obrambnem paketu Evropske komisije – novem Akcijskem načrtu o vojaški mobilnosti in Skupnem poročilu o politiki EU o kibernetski obrambi.

Obrambne zmogljivosti EU

V drugem, osrednjem delu zasedanja so ministri razpravljali o obrambnih pobudah EU, ki obravnavajo razvoj zmogljivosti. Namen razprave je bil poiskati načine, kako bolje in skupaj izkoristiti obstoječe obrambne pobude EU ter premostiti vrzel med njihovim izvajanjem in potrebami, ki izhajajo iz operativnih obveznosti EU. S Strateškim kompasom so se države članice namreč strinjale glede potreb, kako skupaj, več in bolje vlagati v zmogljivosti in inovativne tehnologije, zapolniti strateške obrambne vrzeli ter zmanjšati tehnološko in industrijsko odvisnost. Evropska komisija je zato maja letos predstavila Skupno sporočilo o analizi vrzeli v naložbah v obrambo ter predlagala nadaljnje ukrepe krepitve evropske obrambne industrijske in tehnološke baze. Namen te analize je pomagati državam članicam EU, da skupaj, tudi preko spodbujanja evropskega pristopa, vlagajo v obrambo preko preko skupnih nabav vojaške opreme in strateškega načrtovanja obrambe.

Ministri so pozdravili delo Delovne skupine za obrambno industrijo in pozvali k čim hitrejši uskladitvi Uredbe o vzpostavitvi okrepljene evropske obrambne industrije prek akta o skupnem javnem naročanju (angleško European Defence Industry Reinforcement through common Procurement Act  – EDIRPA). Ta bo omogočila financiranje medsebojnega sodelovanja pri izvedbah skupnih obrambnih naročil. Ravno tako so se zavzeli za skupne projekte na tem področju na osnovi poziva EDA glede nujnih potreb po strelivu in osnovni vojaški opremi. Temu bo sledilo poizvedovanje po tem vojaškem materialu in opremi pri industriji v vseh državah članicah.

Ministri so se strinjali, da je Stalno strukturno sodelovanje na obrambnem področju (angleško Permanent Structured Cooperation – PESCO) skupaj z drugimi obrambnimi pobudami EU, kot so usklajeni letni pregled na področju obrambe (angleško Coordinated Annual Review on Defence – CARD), Evropski obrambni sklad (angleško European Defence Fund – EDF) in Načrt za razvoj zmogljivosti (angleško Capability Development Plan CDP), ključen za doseganje višje ravni ambicij in zapolnjevanje vrzeli med njihovo implementacijo in operativnimi potrebami EU. Podprli so usklajena prizadevanja za uporabo virov in zagotavljanje sinergij z Natom.  

Posebej tudi tokrat o razmerah v Ukrajini

Na delovnem kosilu o ruski vojaški agresiji v Ukrajini, ki sta se ga udeležila tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg in ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov, so ministri razpravljali predvsem o vojaških vidikih vojne ter pomoči Ukrajini, vključno z vojaško pomočjo. Razpravljali so tudi o širših posledicah ruske nelegalne invazije na Ukrajino ter njenih posledicah za celoten svet in regijo ter območja operativnega delovanja EU, od Zahodnega Balkana do vzhodne in južne soseščine ter Afrike. Državni sekretar dr. Damir Črnčec je dejal, da je ta vojna približala EU in Nato ter da je pomembno ohraniti politični zagon in komplementarni pristop. Izpostavil pa je tudi pomen ohranjanja pozornosti na posledice ruske invazije na Ukrajino po vsem svetu.

Potrdili načrt dela Evropske obrambne agencije

Ob robu zasedanja je potekal Usmerjevalni odbor Evropske obrambne agencije (angleško European Defence Agency – EDA), na katerem so obrambni ministri potrdili proračun agencije za leto 2023 in triletni načrt delovanja EDA. Izmenjali so tudi mnenja o ugotovitvah poročila za leto 2022 o usklajenem letnem pregledu obrambe (CARD) in njegovih priporočilih. Pred zasedanjem Usmerjevalnega odbora EDA so nekatere države članice podpisale Projektni dogovor o vojaškem operativnem omrežju za odzivanje na računalniške in omrežne grožnje oziroma incidente (angleško Military Computer Emergency Response Team Operational Network  – MICNET), tudi Slovenija. Glavni cilj projektnega dogovora MICNET, pri katerem namerava sodelovati 26 držav članic, je spodbujanje izmenjave informacij in izboljšanje odzivanja na kibernetske grožnje v obrambnih strukturah EU in državah članicah, vključno s strukturami, ki so povezane z operacijami in misijami pod vodstvom EU.

Sekretar sedi za mizo v sobi za zasedanje. Pred nji je napisna tabla z imenom države

V Bruslju je danes potekalo zasedanje Sveta EU za zunanje zadeve v formatu ministrov za obrambo, ki se ga je udeležil državni sekretar za obrambo dr. Damir Črnčec | Avtor: Svet EU

1 / 3