Udeleženci so na tokratnem letnem srečanju razpravljali o regionalnem sodelovanju na področju kmetijstva in razvoja podeželja, o prilagajanju na proces EU – predvsem na področju priprav za prevzemanje skupne kmetijske politike, v sklopu izvajanja predpristopnih programov za razvoj podeželja (IPARD III) za programsko obdobje 2021-2027. Ocenili so tudi razmere in dinamiko med sosedskega regionalnega sodelovanja ter zaključkom vsakoletnega oktobrskega Foruma kmetijske politike. Posebno pozornost so namenili Zeleni Agendi za Zahodni Balkan. Na srečanju so sodelovali ministri za kmetijstvo držav JV Evrope in ministri za kmetijstvo držav opazovalk v SWG: Nemčije, Črne Gore, Albanije, Severne Makedonije, Kosova ter visoki predstavniki Hrvaške, Srbije in Bolgarije. Po video konferenci je zbrane nagovoril tudi komisar EU za kmetijstvo in podeželje Janusz Wojciechowsky.

Ministrica Irena Šinko je v nagovoru izpostavila napredek pri zahtevnem prilagajanju za članstvo v Evropski uniji: "Po slovenskih izkušnjah sta poglavji kmetijstva in veterine med najzahtevnejšimi, saj zadevata tako skupno kmetijsko politiko, ki je močno regulirana z obsežno kmetijsko zakonodajo, in zakonodajo na drugih področjih, ki jo morajo države pristopnice prilagoditi. Uspešno izvajanje predpristopnega programa za kmetijstvo in razvoj podeželja (IPARD) je lahko v veliko pomoč pri izpolnjevanju vseh obveznosti držav kandidatk in držav pristopnic. Slovenija vam je pripravljena v tem procesu še naprej pomagati."

Ministrica je na zasedanju tudi poudarila, da Slovenija podpira partnerice iz Zahodnega Balkana pri prevzemanja in uresničevanju zaključkov podanih na lanskoletnem zasedanju vrha EU-Zahodni Balkan. Izpostavila je tudi pomembnost okrepljenega regionalnega sodelovanja pri krepitvi prehranske varnosti na območju EU in JV Evrope, kar je še posebej pomembno v času prehranske in energetske krize. Trajna stabilizacija regije, razvoj in napredek pri prevzemanju skupne kmetijske politike partneric Zahodnega Balkan ostajajo v strateškem interesu Slovenije.

Ministrica Šinko je nadalje izpostavila izzive glede prehranske varnosti in energetske draginje. "Rešitev za kmetijski in prehranski sektor je vsekakor večja fleksibilnost in pripravljenost ciljnih ukrepov, tako za kmetovalce kot tudi za potrošnike, ki morajo biti na voljo hitro in v ustreznem obsegu." Izpostavila tudi pereč problem zavržkov hrane. "V zadnjih letih se veliko hrane, ki bi se lahko porabila na drugačen način, zavrže. Z ozaveščanjem potrošnikov in celotne verige preskrbe s hrano do leta 2030 je možno prepoloviti živilske odpadke na prebivalca v maloprodaji in pri potrošnikih ter zmanjšati izgubo hrane v proizvodnih in dobavnih verigah." Temu cilju trajnostnega razvoja Združenih narodov so zavezane vse države članice Evropske unije, ministrica pa je pozvala tudi države iz regije Zahodnega Balkana k izvajanju tega cilja.

Ob tej priložnosti se je ministrica Šinko na dvostranskih pogovorih srečala s črnogorskim ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo Vladimirom Jokovićem. Govorila sta o možnostih poglobitve sodelovanja na področju kmetijstva, gozdarstva in veterinarske medicine. O bodočem sodelovanju se je pogovarjala tudi na kratkem srečanju z albansko ministrico Frido Krifca. Omenili sta, da imata državi veliko skupnih značilnosti predvsem pri uveljavljanju pomena mladih na podeželju in povezavi kmetijstva in turistične dejavnosti v hribovitih območjih.